Zakaj ne bi iPhona proizvajali v Sloveniji?

Zelo podobno vprašanje je februarja 2011 zastavil ameriški predsednik Barack Obama ob obisku Silicijeve doline v Californiji. In verjetno je podobno vprašanje šel postavit že nekdanji minister za gospodarstvo Radovan Žerjav pred dvema mesecema (in 22 let prepozno) na obisku v Nemčiji, ko naj bi nemškemu avtomobilskemu velikanu ponujal Maribor kot lokacijo za proizvodnjo novega modela. Vprašanje je seveda naivno in absolutno deplasirano. Staromodno. Kot če berete časopis na papirju namesto na tablici ali računalniku. * Nadaljujte z branjem

Monetarno spodbujanje in povečevanje socialnih razlik

Thomas Pascoe v The Telegraphu dokazuje, da politika monetarnega sproščanja (quantitative easing, QE; t.j. ko centralne banke pumpajo denar v gospodarstvo tako, da odkupujejo državne obveznice), kot jo izvajajo najpomembnejše centralne  banke (FED, ECB, Bank of England) vpliva na povečevanje razlik med bogatimi in revnimi. In to dokazuje z nekaj stiliziranimi dejstvi: število milijarderjev se povečuje, samo lani jih je bilo na Forbesovi lestvici med 1,426 milijarderji (v dolarjih) kar 211 novih. Premoženje v vseh oblikah je trdno ali raste (obveznice in delniški trgi), valute so stabilne, na drugi strani pa inflacija požira realne plače zaposlenih in realno vrednost pokojnin in socialnih prejemkov. Tisti s premoženjem v katerikoli obliki naj bi torej pridobivali, tisti spodaj zgolj s plačami ali socialnimi prejemki pa naj bi izgubljali. Nadaljujte z branjem

Rotten apples or rotten orchard? Non-compliance is strangling firm performance

Sandra Damijan

Just like in the old robber baron days, today buddy capitalism and corporate corruption is front-page throughout the world. Deregulation, especially in the financial markets, has distorted incentives and exposed conflicts of interest among market participants. Corporate environments are increasingly getting divorced from values and morals. What does ethics have to do with compliance? A lot. Because ethics is the foundation for law. Poor ethical culture breeds integrity breaches, which then often lead to legal violations and too often accompanying financial collapse. Nadaljujte z branjem

Pomen vrednosti neopredmetenega kapitala – primer družbe Blackberry

Ob bok komentarju o neustrezno ovrednotenih neopredmetenih osnovnih sredstvih v slovenskih podjetjih, ki sta ga pripravila Andrej Mertelj in Andreja Jenko, je zanimiv tudi pogled na primere v tujini. Nedavno je tretja največja kanadska banka Scotiabank podvojila vrednost, po kateri vrednosti patente družbe Blackberry (do nedavnega imenovane RIM). To se je zgodilo po objavi US Patent 100Intellectual Asset Management (IAM) magazinu (štev. 58, 2013), kjer so bile ocenjene vrednosti patentov v prvih 100 družbah z največjo vrednostjo patentov. Blackberry je bil na tej lestvici uvrščen na 82. mesto, toda hkrati je bil uvrščen med 14 družb z izjemnimi patenti (stand-out patent portfolio). To je navedlo finančne analitike banke, da prevrednotijo dosedanje konzervativne ocene vrednosti portfelja patentov družbe Blackberry – iz 1.2 na 2.25 milijarde $. Nadaljujte z branjem

Reinkarnacija Križaniča v Veliki Britaniji

Mark Serwotka, generalni sekretar sindikata britanskih javnih uslužbencev in zaposlenih v storitvenem sektorju, je danes v Guardianu objavil program desetih točk za zagon britanskega gospodarstva. Program je tako genialen in zveni tako domače, da ga moram deliti z vami. Hja, program dejansko izgleda natanko tako, kot da bi ga preplonkal od Križaniča v mandatu Pahorjeve vlade. Nikjer seveda ni govora o ukrepih za zagon gospodarstva, torej o ustvarjanju nove dodane vrednosti, pač pa zgolj o delitvi tega, kar že obstaja. Torej o povečanju plač v javnem sektorju, povečanju minimalne plače in socialnih transferjev, odpravi davčnih olajšav ter seveda o nacionalizaciji bank. Ne vem, če je Serwotka pogledal, kakšne učinke je skorajda do pike enak program imel v Sloveniji v letih 2009-2010, ko sta ga izvajala dvojec Križanič – Pahor. Priporočam pa, da si pogleda. Nadaljujte z branjem

Prodaje državnega premoženja: Odrešilnih 25% + 1 glas?

V strategijah prodaje državnega premoženja se najpogosteje pojavlja zahteva, naj država kot dosedanja lastnica zadrži vsaj 25 % lastništva plus en glas. V skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah je za ključne odločitve na skupščini delničarjev potrebna tričetrtinska večina glasov in z omenjenim deležem lahko država prepreči sprejem sklepov, ki ji niso po godu. Načeloma to drži, a v praksi s takšnim deležem lastništva lahko samo nekoliko »nagaja« večinskemu lastniku pri izvajanju njegove strategije, pri čemer pa jo ta vloga precej stane. Nadaljujte z branjem

Krugman o “integriteti” Heritage Foundation

Paul Krugman na blogu navaja zanimivo anekdoto o “integriteti” oziroma načelnosti desničarskega think tanka Heritage Foundation, ki objavlja sicer znano in močno citirano lestvico Economic Freedom. Pri tem najprej navaja zapis iz Washington Posta o nenadni spremembi kurza Heritage Foundation glede ocene situacije v Maleziji – od kritike do hvaljenja, seveda takoj zatem, ko je predsednik Heritage Foundation posredno prišel na plačilno listo malezijske vlade: Nadaljujte z branjem

Naj EU sledi Hamiltonovemu reševanju ZDA?

Evropska monetarna unija (EMU) je relativno nova institucija in se temu ustrezno ubada z otroškimi boleznimi. Sedanja kriza pač spada v eno izmed teh bolezni, kajti vsi odgovori na vsa možna vprašanja seveda niso mogli biti zagotovljeni že ob nastanku EMU. Nikjer niso bili. Tudi v ZDA ne. Nekateri analitiki že dolgo časa trdijo, da imajo ZDA dobrih 200 let prednosti pri monetarni uniji, in da so se tudi ZDA ubadale s podobnimi otroškimi bolezni. Takrat je ameriške težave glede visokih obrestnih mer na obveznice posameznih zveznih držav učinkovito rešil prvi ameriški minister za finance Alexander Hamilton. Zdaj so Hamiltona odkrili tudi evropski “federalisti”, na čelu s Hansom Wernerjem-Sinnom. Nadaljujte z branjem

Lahko Evropa okreva brez kreditne aktivnosti?

Zsolt Darvas iz Bruegla v zadnjem policy paperju analizira primere finančnih kriz in okrevanje držav v odvisnosti od kreditne aktivnosti. Podatki za 135 držav v zadnjih petih desetletjih kažejo, da okrevanja držav brez kreditne ekspanzije niso redka – toda večinoma so značilna za manj razvite države, ki so hkrati občutno depreciirale svoje valute. V EU oziroma v evro območju je zadnji pogoj težko izpolniti. Nadaljujte z branjem

Odstopljeni papež in mandat izgubljenih priložnosti

Papež Benedikt XVI se je odločil konec tega meseca odstopiti. Uradno zaradi razloga previsoke starosti (85 let), da bi lahko še polno opravljal svoje papeške dolžnosti. Medtem ko večina medijev in politikov spoštljivo pozdravlja to odločitev kot pogumno dejanje, pa hkrati pozabljajo, da je bil njegov 8-letni mandat dejansko korak ali dva nazaj (glede na dosežke njegovega predhodnika Janeza Pavla II). V najmanjši meri meri pa mandat izgubljenih priložnosti. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: