Nova stranka ekonomistov

Perpetuacije v slovenskem političnem prostoru v zadnjih mesecih so po eni strani pripeljale do padca Janševe vlade in do konstituiranja nove (levo-sredinske), po drugi strani pa so še bolj zaostrile splošno nezadovoljstvo s politično elito in želje po neki novi politični alternativi. Tudi sam zadnje tedne dobivam precej pobud, da bi se morali organizirati in okrog jedra ekonomistov oblikovati novo stranko. Vendar pa stvari niso tako preproste, kot kažejo izkušnje iz Italije, Nemčije ali tudi naše domače. Nadaljujte z branjem

Pomembno je, kaj izvažamo

S kolegoma (Č. Kostevc in M. Rojec) se trenutno ukvarjamo z raziskovanjem delovanja t.i. “global supply chains” v skladu s konceptom, ki ga je opisal Baldwin (2012). Zadevo raziskujemo na vzorcu 12 držav Srednje in Vzhodne Evrope (države CEE), in sicer na ravni panog. Rezultati analize kažejo nekaj zanimivih značilnosti, ki vam jih bom na kratko predstavil prek nekaj slik, ki povedo zgodbo. Prva značilnost je, da so neposredne tuje investicije (NTI) v obdobju 1995-2007 seveda močno vplivale na prestrukturiranje izvoza CEE držav (slika 1). Nadaljujte z branjem

Apple stagnira, Samsung postaja glavni inovator?

Recent news of Samsung, on the other hand, paints a picture of a company that is furthering its capacity for innovation. This week we learned that Samsung made the most patent applications to the European Patent Office (EPO) in 2012, making it the first Asian company to top the EPO’s annual filings list. In the most recent issue of IAM, we revealed that Samsung possesses the largest portfolio of active US patents. Patenting statistics do not necessarily tell us how innovative a company is, of course, but they can be indicators of its investment in R&D, and that means that they can be deployed as powerful marketing tools by any company that wants to be perceived as an innovative force. Nadaljujte z branjem

Zakaj ne bi iPhona proizvajali v Sloveniji?

Zelo podobno vprašanje je februarja 2011 zastavil ameriški predsednik Barack Obama ob obisku Silicijeve doline v Californiji. In verjetno je podobno vprašanje šel postavit že nekdanji minister za gospodarstvo Radovan Žerjav pred dvema mesecema (in 22 let prepozno) na obisku v Nemčiji, ko naj bi nemškemu avtomobilskemu velikanu ponujal Maribor kot lokacijo za proizvodnjo novega modela. Vprašanje je seveda naivno in absolutno deplasirano. Staromodno. Kot če berete časopis na papirju namesto na tablici ali računalniku. * Nadaljujte z branjem

Monetarno spodbujanje in povečevanje socialnih razlik

Thomas Pascoe v The Telegraphu dokazuje, da politika monetarnega sproščanja (quantitative easing, QE; t.j. ko centralne banke pumpajo denar v gospodarstvo tako, da odkupujejo državne obveznice), kot jo izvajajo najpomembnejše centralne  banke (FED, ECB, Bank of England) vpliva na povečevanje razlik med bogatimi in revnimi. In to dokazuje z nekaj stiliziranimi dejstvi: število milijarderjev se povečuje, samo lani jih je bilo na Forbesovi lestvici med 1,426 milijarderji (v dolarjih) kar 211 novih. Premoženje v vseh oblikah je trdno ali raste (obveznice in delniški trgi), valute so stabilne, na drugi strani pa inflacija požira realne plače zaposlenih in realno vrednost pokojnin in socialnih prejemkov. Tisti s premoženjem v katerikoli obliki naj bi torej pridobivali, tisti spodaj zgolj s plačami ali socialnimi prejemki pa naj bi izgubljali. Nadaljujte z branjem

Rotten apples or rotten orchard? Non-compliance is strangling firm performance

Sandra Damijan

Just like in the old robber baron days, today buddy capitalism and corporate corruption is front-page throughout the world. Deregulation, especially in the financial markets, has distorted incentives and exposed conflicts of interest among market participants. Corporate environments are increasingly getting divorced from values and morals. What does ethics have to do with compliance? A lot. Because ethics is the foundation for law. Poor ethical culture breeds integrity breaches, which then often lead to legal violations and too often accompanying financial collapse. Nadaljujte z branjem

Pomen vrednosti neopredmetenega kapitala – primer družbe Blackberry

Ob bok komentarju o neustrezno ovrednotenih neopredmetenih osnovnih sredstvih v slovenskih podjetjih, ki sta ga pripravila Andrej Mertelj in Andreja Jenko, je zanimiv tudi pogled na primere v tujini. Nedavno je tretja največja kanadska banka Scotiabank podvojila vrednost, po kateri vrednosti patente družbe Blackberry (do nedavnega imenovane RIM). To se je zgodilo po objavi US Patent 100Intellectual Asset Management (IAM) magazinu (štev. 58, 2013), kjer so bile ocenjene vrednosti patentov v prvih 100 družbah z največjo vrednostjo patentov. Blackberry je bil na tej lestvici uvrščen na 82. mesto, toda hkrati je bil uvrščen med 14 družb z izjemnimi patenti (stand-out patent portfolio). To je navedlo finančne analitike banke, da prevrednotijo dosedanje konzervativne ocene vrednosti portfelja patentov družbe Blackberry – iz 1.2 na 2.25 milijarde $. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: