Res je nekoliko tečno poslušati tiste, ki na glas govorijo, da so imeli prav. Denimo Paula Krugmana, ki od začetka te “Velike recesije” pridiga, da je pristop k reševanju s politiko varčevanja v času gospodarske depresije in ob ničelni obrestni meri absolutno napačen. Toda treba je priznati, da je imel prav, ko se je ves čas skliceval na osnove makroekonomije (na IS-LM model). (Za tiste, ki niste študirali ekonomije: ko je obrestna mera blizu nič, postane monetarna politika impotentna in še tako veliko povečanje monetarnih agregatov nima vpliva na rast ponudbe, v času depresije pa tudi na inflacijo ne; v takšnih pogojih je učinkovita le fiskalna politika s povečanjem izdatkov, kar dvigne agregatno povpraševanje) Nadaljujte z branjem→

Medtem ko je analiza Reinhartove in Rogoffa (2010) zaradi nekaj površnih napak doživela hard-landing, se je tudi druga analiza, ki so jo politiki tako radi citirali v prid varčevanja, izkazala kot dubiozno narejena. Študija Alesine in Ardagne (2010) sicer ne trpi zaradi površnih napak v excelu, pač pa zaradi uporabljene ekonometrične metode, ki lahko daje povsem čudne rezultate. Alesina in Ardagna (A-A) sta ugotovila, da naj bi rezi v javnih izdatkih dejansko delovali ekspanzivno, znižanje davkov pa naj bi bolj verjetno zagnalo gospodarsko rast kot povečanje javnih izdatkov. Nadaljujte z branjem→

Verjetno se vam bo zdelo smešno, ali neresno, da je glavnina političnih argumentov za politiko varčevanja temeljila na dveh akademskih raziskavah (Reinhart in Rogoff, 2010; Alesina in Ardagna, 2010), pri čemer pa se je prva izkazala v določenem delu kot površno narejena (druga pa dubiozno). In sicer v tistem ključnem delu, ki se nanaša na to, ali najbolj zadolžene države res rastejo počasneje (ali celo imajo negativno rast). Vse skupaj pa je temeljilo na preprosti “napaki” v excelovi tabeli (glej sliko) v raziskavi Reinhartove in Rogoffa (popularno RR). Do razkritja te napake v izračunih RR je prišlo bolj kot ne naključno. Začelo se je namreč kot domača naloga doktorskega študenta in se nato po vključitvi dveh profesorjev razvilo v akademsko kritiko v obliki akademske raziskave. Nadaljujte z branjem→

Nowadays, Greece, the Baltic states, and Iceland are often invoked to argue for or against austerity. For example, the Nobel laureate economist Paul Krugman argues that the fact that Latvian GDP is still more than 10% below its pre-crisis peak shows that the “austerity-cum-wage depression” approach does not work, and that Iceland, which was not subject to externally imposed austerity and devalued its currency, seems to be much better off. Others, however, have noted that Estonia pursued strict austerity in the wake of the crisis, avoided a financial crisis, and is now growing again vigorously, whereas Greece, which delayed its fiscal adjustment for too long, experienced a deep crisis and remains mired in recession. Nadaljujte z branjem→