_{Komentar je v originalu objavljen v Financah.}

Komaj sem se nekako navadil na psovko neoliberalizem. Dolgo časa nisem vedel, kaj bi s tem počel. Na ekonomski fakulteti sicer predavam predmete, povezane z zunanjo trgovino in evolucijo globalizacije in mislil sem, da nekaj malega vem o liberalizmu. Tudi o neoklasičnem liberalizmu, ampak to je itak tradicionalna učbeniška neoklasična ekonomija, ki se predava od Urala do Ognjene zemlje. Nadaljujte z branjem→

Jože P. Damijan, Igor Masten, Sašo Polanec

^{v izvirniku objavljeno v Delovi Sobotni prilogi}

Odločitev o spoštovanju zakonov je odvisna od primerjave pričakovanih koristi in stroškov. Ta ideja se je utrnila nobelovcu Garyju S. Beckerju pred desetletji, ko se mu je zelo mudilo na zagovor doktorata doktorskega študenta in je iskal parkirno mesto. Izbiral je med parkiranjem v oddaljeni garaži in parkiranjem na bližji lokaciji, kjer je bilo parkiranje prepovedano. Po krajšem premisleku o “stroških” časovne zamude v primeru legalnega parkiranja ter verjetnosti, da ga ujamejo, in višine kazni v primeru parkiranja na prepovedanem mestu, se je racionalno odločil za drugo opcijo. Becker je iz tega kasneje razvil tezo, da je kriminal stvar racionalne presoje ljudi ali se jim kriminalna aktivnost “pod črto” splača ali ne. Nadaljujte z branjem→

_{Komentar je v originalu objavljen v Financah.}

Zgodba okrog gradnje TEŠ 6 se je, kot je sicer bilo pričakovati zaradi mnogoterne spornosti projekta, če se milo izrazimo, močno zapletla. V bistvu se je sprevrgla v mesarsko klanje na levici, navzven med rdečo in oranžno opcijo, v resnici pa med gospodarskimi lobiji, ki stojijo za njima. Spor je eskaliral tako daleč, da utegne ne samo zamajati vlado, ampak tudi globoko razbiti levico. Ne eno ne drugo me osebno ne žalosti. Me pa zanima narodnogospodarsko optimalna rešitev problema glede TEŠ 6. Nadaljujte z branjem→

^{Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu}

Leto dni nazaj je bilo v Delu objavljeno pismo bralca. Bralec Črtomir je izračunal, kaj se mu bolj splača – prisilno varčevati v okviru obveznega pokojninskega zavarovanja ali namesto tega raje denar naložiti na banko. Izračun je bil šokanten. Tako šokanten, da  je v trenutku zaokrožil po elektronski pošti po vsej državi. Naj zaradi zanimivosti in zaradi bolj nazorne ilustracije problema ta izračun na kratko povzamem. Nadaljujte z branjem→

_{Komentar je v originalu objavljen v Financah.}

Grdo se bo slišalo. Toda moram priznati, da sem po svoje vesel gospodarsko-političnega dogajanja v zadnjem letu. Makroekonomska situacija pri nas se je tako zaostrila, da je vlado postavila pred zid. Če noče popolnoma bankrotirati Slovenije po grškem vzoru, je preprosto prisiljena v gospodarske reforme. Vesel sem, da je vlada pri tem posegla po naboru reform, ki smo jih predlagali v takratnem odboru za reforme in ki jih je za svoje vzela prejšnja, Janševa vlada. Pa ne zato, ker smo te reforme predlagali mi, ampak zato, ker so pač edino možne, če si želimo bolj učinkovitega gospodarstva in večje družbene blaginje. Bolje pet let prepozno kot pa nikoli. In pri tem mi je prav vseeno, če te reforme na “naš način” izvajajo tisti, ki so jih prej najostreje kritizirali. Še bolje. Nadaljujte z branjem→

_{Komentar je v originalu objavljen v Financah.}

Ko sta Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (MDS) napovedala finančni paket pomoči Grčiji v višini 110 milijard evrov in ko je bil alociran delež Slovenije v tem finančnem paketu, so se seveda takoj oglasili domači »običajni osumljenci«. »Argumenti«, da Slovenija ne sme pomagati zapravljivim in lenim Grkom in da ta finančna pomoč ne bo nikoli povrnjena preprosto ne sežejo dlje od miselnega dometa dežurnih populistov, ki se konča na Karavankah, še najraje pa v lastni denarnici danes. Kaj bo jutri, če danes ne naredimo nič, jih ne zanima. Nadaljujte z branjem→