Kako poskuša Milan Kučan prikriti bankrot tajkunske elite F21

Komentar je v originalu objavljen v Financah.

Komaj sem se nekako navadil na psovko neoliberalizem. Dolgo časa nisem vedel, kaj bi s tem počel. Na ekonomski fakulteti sicer predavam predmete, povezane z zunanjo trgovino in evolucijo globalizacije in mislil sem, da nekaj malega vem o liberalizmu. Tudi o neoklasičnem liberalizmu, ampak to je itak tradicionalna učbeniška neoklasična ekonomija, ki se predava od Urala do Ognjene zemlje. Nadaljujte z branjem

Zakaj se pri nas splača kršiti zakone?

Jože P. Damijan, Igor Masten, Sašo Polanec

v izvirniku objavljeno v Delovi Sobotni prilogi

Odločitev o spoštovanju zakonov je odvisna od primerjave pričakovanih koristi in stroškov. Ta ideja se je utrnila nobelovcu Garyju S. Beckerju pred desetletji, ko se mu je zelo mudilo na zagovor doktorata doktorskega študenta in je iskal parkirno mesto. Izbiral je med parkiranjem v oddaljeni garaži in parkiranjem na bližji lokaciji, kjer je bilo parkiranje prepovedano. Po krajšem premisleku o “stroških” časovne zamude v primeru legalnega parkiranja ter verjetnosti, da ga ujamejo, in višine kazni v primeru parkiranja na prepovedanem mestu, se je racionalno odločil za drugo opcijo. Becker je iz tega kasneje razvil tezo, da je kriminal stvar racionalne presoje ljudi ali se jim kriminalna aktivnost “pod črto” splača ali ne. Nadaljujte z branjem

NLB = War of the Roses

O dogajanju okrog NLB je težko resno pisati. Zadnjo, n-to epizodo tragične telenovele z naslovom NLB lahko mirno zaključimo s standardno odjavno špico: se nadaljuje. Včerajšnja dolgo pričakovana in epohalna skupščina NLB se je končala s pat pozicijo, ki jo država (bolj resnici ustrezno: ministrstvo za finance, MF) kot polovična lastnica slavi kot zmago, upravi NLB pa ni nič jasno. Kratek povzetek sklepov skupščine bi se glasil takole: 250 milijonska dokapitalizacija je bila odobrena, MF ne podpira strategije uprave NLB, želi pa dati denar, belgijski prisilni lastnik KBC podpira strategijo uprave NLB, ne želi pa dati denarja, zato dokapitalizacije NLB ne bo. Nadaljujte z branjem

Kompromis glede TEŠ – Obnovitev četrtega in petega bloka

Komentar je v originalu objavljen v Financah.

Zgodba okrog gradnje TEŠ 6 se je, kot je sicer bilo pričakovati zaradi mnogoterne spornosti projekta, če se milo izrazimo, močno zapletla. V bistvu se je sprevrgla v mesarsko klanje na levici, navzven med rdečo in oranžno opcijo, v resnici pa med gospodarskimi lobiji, ki stojijo za njima. Spor je eskaliral tako daleč, da utegne ne samo zamajati vlado, ampak tudi globoko razbiti levico. Ne eno ne drugo me osebno ne žalosti. Me pa zanima narodnogospodarsko optimalna rešitev problema glede TEŠ 6. Nadaljujte z branjem

Fevdalizacija države

Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu.

Slovenijo v zadnji polovici desetletja pretresa serija gospodarsko – političnih škandalov, ki jih ni mogoče opredeliti drugače kot fevdalizacija države. V tej zvezi so zanimive paralele z ZDA v zadnjih 150 letih. Konec 19. stoletja je gospodarstvo ZDA obvladovalo nekaj velikih oligopolnih družb, ki so jih vodili t.i. roparski baroni tipa J.P. Morgan (bančništvo), Rockefeller (nafta), Carnegie (železarstvo), Duke (tobak), Flagler (železnice, nafta), Stanford (železnice), Vanderbilt (železnice) itd. Monopolizacija, iztiskanje konkurence z neetičnimi poslovnimi praksami in cenovno ropanje potrošnikov ter vpliv na najvišjo politiko je šel tako daleč, da se je politika na najvišjem nivoju morala odločiti za poseg. Nadaljujte z branjem

Konfuzne strategije lastnikov glede NLB in Triglava

Komentar je v originalu objavljen v Financah.

Zadnji dve leti lahko mirno označimo kot dve izgubljeni leti za slovensko gospodarstvo. Težava pa je v tem, da bo iz tega po japonskem “vzoru” sledila najmanj izgubljena polovica desetletja. Vendar ni kriva sama globalna finančna kriza, pač pa izjemno neučinkovit odziv nanjo. V teh dveh letih bi lahko ozdravili banke, ki bi zdaj lahko z omiljenimi kreditnimi standardi začele bolj intenzivno kreditirati podjetja in gospodinjstva in s tem uspešno poganjati gospodarsko rast. Ker tega nismo naredili, se tudi prava gospodarska rast ne bo vrnila. Slovenija bo srednjeročno deležna rasti okrog enega odstotka, morda malenkostno več, medtem ko bodo razvitejše države, kamor največ izvažamo, rasle približno dvakrat hitreje. Nadaljujte z branjem

Medgeneracijska solidarnost na hudi preizkušnji

Komentar je v originalu objavljen v Dnevnikovem Objektivu

Leto dni nazaj je bilo v Delu objavljeno pismo bralca. Bralec Črtomir je izračunal, kaj se mu bolj splača – prisilno varčevati v okviru obveznega pokojninskega zavarovanja ali namesto tega raje denar naložiti na banko. Izračun je bil šokanten. Tako šokanten, da  je v trenutku zaokrožil po elektronski pošti po vsej državi. Naj zaradi zanimivosti in zaradi bolj nazorne ilustracije problema ta izračun na kratko povzamem. Nadaljujte z branjem

Nihče ni otok – Zaupanje kot odločilni dejavnik

Vojkov prispevek je lepo sintetiziral negotovost, v kateri se je znašlo ameriško gospodarstvo in ki razdvaja tudi najbolj ugledne opinion-makerje med ameriškim ekonomisti. Ni preprostih rešitev. Zadeve so bolj kompleksne, kot si večina želi priznati. Pustimo ob strani tiste, ki mislijo, da je vsaka država otok zase in da se lahko (kot v 1930. letih) izklopi iz svetovne trgovinske in finančne mreže ter sama (intervencionistično) uravnava svoje notranje ravnotežje. Nadaljujte z branjem

Privatizacija po Pahorjevo

Komentar je v originalu objavljen v Financah.

Grdo se bo slišalo. Toda moram priznati, da sem po svoje vesel gospodarsko-političnega dogajanja v zadnjem letu. Makroekonomska situacija pri nas se je tako zaostrila, da je vlado postavila pred zid. Če noče popolnoma bankrotirati Slovenije po grškem vzoru, je preprosto prisiljena v gospodarske reforme. Vesel sem, da je vlada pri tem posegla po naboru reform, ki smo jih predlagali v takratnem odboru za reforme in ki jih je za svoje vzela prejšnja, Janševa vlada. Pa ne zato, ker smo te reforme predlagali mi, ampak zato, ker so pač edino možne, če si želimo bolj učinkovitega gospodarstva in večje družbene blaginje. Bolje pet let prepozno kot pa nikoli. In pri tem mi je prav vseeno, če te reforme na “naš način” izvajajo tisti, ki so jih prej najostreje kritizirali. Še bolje. Nadaljujte z branjem

Pomoč Grčiji je zavarovanje za Slovenijo

Komentar je v originalu objavljen v Financah.

Ko sta Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (MDS) napovedala finančni paket pomoči Grčiji v višini 110 milijard evrov in ko je bil alociran delež Slovenije v tem finančnem paketu, so se seveda takoj oglasili domači »običajni osumljenci«. »Argumenti«, da Slovenija ne sme pomagati zapravljivim in lenim Grkom in da ta finančna pomoč ne bo nikoli povrnjena preprosto ne sežejo dlje od miselnega dometa dežurnih populistov, ki se konča na Karavankah, še najraje pa v lastni denarnici danes. Kaj bo jutri, če danes ne naredimo nič, jih ne zanima. Nadaljujte z branjem