Kompromis glede TEŠ – Obnovitev četrtega in petega bloka

Komentar je v originalu objavljen v Financah.

Zgodba okrog gradnje TEŠ 6 se je, kot je sicer bilo pričakovati zaradi mnogoterne spornosti projekta, če se milo izrazimo, močno zapletla. V bistvu se je sprevrgla v mesarsko klanje na levici, navzven med rdečo in oranžno opcijo, v resnici pa med gospodarskimi lobiji, ki stojijo za njima. Spor je eskaliral tako daleč, da utegne ne samo zamajati vlado, ampak tudi globoko razbiti levico. Ne eno ne drugo me osebno ne žalosti. Me pa zanima narodnogospodarsko optimalna rešitev problema glede TEŠ 6.

Staro pravilo pravi, da kadar gredo stvari narobe, se je treba usesti, umiriti pregreto glavo, premisliti stvari in nato s trezno glavo poiskati racionalno rešitev. Tega pravila bi se morali v tej situaciji zavesti vsi akterji te zgodbe, predvsem pa predsednik vlade, ki bi moral umiriti strasti v lastni stranki in znotraj koalicije, ki ji predseduje. Čas je za modrost in trezen premislek.

Trezen premislek pa pravi naslednje. Prvič, Slovenija je – podobno kot druge države – na poti k iskanju bolj učinkovitih in okoljsko bolj sprejemljivih virov energije. Od kurjenja fosilnih goriv k obnovljivim virom energije, ob hkratni bolj učinkoviti rabi energije. Drugič, vloga TEŠ (kot zastarelega, okoljsko neprimernega in ekonomsko neracionalnega načina proizvodnje energije na osnovi nizkokaloričnega lignita) je tako v izteku stare energetske paradigme in zgolj še v funkciji olajšanja prehoda na obnovljive vire energije. Kakršnekoli velike investicije v povečanje kapacitet na tej osnovi za naslednja štiri desetletja so narodnogospodarsko neracionalne. In tretjič, wahnsinn oz. grandomanska norost dosedanjih voditeljev projekta TEŠ 6 s politiko izvršenih dejstev, nas je pripeljala v točko, ko je v to nasedlo naložbo potopljenih že okrog 200 milijonov evrov našega denarja. Morda preveč, da bi lahko preprosto pozabili nanj.

Če smo sposobni razmisleka do te točke, so naslednji koraki zelo preprosti. Treba je poiskati rešitev, ki bo optimalna z vidika, da bo TEŠ lahko omogočil postopen in energetsko stabilen prehod na okoljsko bolj sprejemljive vire energije in da hkrati mi kot davkoplačevalci ne izgubimo teh dvesto milijonov evrov. Takšna rešitev se imenuje obnovitev blokov TEŠ 4 in 5 namesto izgradnje bloka 6. To je rešitev, ki jo zadnja leta vse bolj intenzivno izvajajo tudi v drugih državah.

Dejstva so naslednja: blok TEŠ 4 ima moč 275 MW in obratuje od leta 1973 (37 let), blok TEŠ 5 pa ima moč 335 MW in obratuje od leta 1978 (32 let). Leta 1995 in 2000 so bile tema blokoma prigrajene odžvepljevalne naprave, ter leta 2008 bloku 5 še dve plinski turbini po 42 MW. Skupna moč blokov TEŠ 4 in 5 ter obeh plinskih turbin torej znaša 694 MW. Po podatkih TEŠ naj bi načrtovan šesti blok po količini proizvodnje električne energije popolnoma nadomestil dosedanjih pet blokov TEŠ, pri čemer bi bil blok 5 v hladni rezervi. Še do konca lanskega leta je bilo načrtovano, da bosta peti in novi šesti blok delovala skupaj, pri čemer bi peti blok ugasnili leta 2026. V ta namen so namreč v TEŠ leta 2008 k petemu bloku dogradili dve plinski turbini skupne nazivne moči 84 MW v vrednosti 50 milijonov evrov. Šesti blok TEŠ naj bi proizvajal 3.500 GWh električne energije, kar je natanko enako količini energije, ki jo proizvedeta skupaj blok 4 ter blok 5 s prigrajenima plinskima turbinama. Iz tega vidika se zdi danes bistveno bolj ekonomična odločitev za temeljito modernizacijo blokov 4 in 5. Oba bloka 4 in 5 bi tako lahko nadaljevala s proizvodnjo energije do leta 2026, ko bi ju ugasnili in hkrati zaprli rudnik lignita v Velenju.

Modernizacija termoelektrarn na premog (repowering, retrofitting) se danes v svetu kaže kot kompromisna rešitev povsod tam, kjer hitrejši prehod na bolj sprejemljive vire energije ni izvedljiv. V Nemčiji in na Poljskem, ki so bogate s premogom, je bilo v zadnjih letih izvedenih precej temeljitih obnovitev obstoječih termoelektrarn. Glavne prednosti tega pristopa so v velikem povečanju izkoristka kurilne moči premoga, v povečanju nazivne moči elektrarn, v podaljšanju življenjske dobe elektrarn za 15 do 20 let ter v izjemno nizki ceni obnovitve. V Bremnu (Nemčija) je Siemens leta 2004 za ceno 20 milijonov evrov popolnoma obnovil termoelektrano Farge (turbine, kondenzator), pri čemer je povečal izkoristek na 42%, moč za 27 MW ter izpuste CO2 zmanjšal za 100.000 ton letno.

Na podoben način je tudi Alstom lani obnovil sedmi blok termoelektrarne Heilbronn (Nemčija). V Belchatowu, drugi največji termoelektrarni v Evropi na lignit z 12 bloki, letos Alstom temeljito prenavlja šesti blok. Rezultat bo povečanje izkoristka na 41%, moči za 20 MW ter zmanjšanje izpustov CO2 za 400.000 ton letno in izpustov NOx za 50%. Vse skupaj za ceno 120 milijonov evrov. Pred dvema tednoma pa je podpisal pogodbo za popolno obnovo šestih blokov v Belchatowu, kjer bo za skupno ceno 140 milijonov evrov povečal skupno moč blokov za 120 MW in zmanjšal izpuste CO2 za skupno 600.000 ton letno. V vseh the projektih so energetskim objektom, starim 30 ali 35 let, podaljšali življenjsko dobo še za 15 do 20 let. Podobne projekte prenove termoelektrarn po svetu izvajajo tudi Hitachi, Mitsubishi in drugi.

Glede na prikazana dejstva se zdi naložba v šesti blok TEŠ za sedaj predvideno vsoto 1,2 milijarde evrov naravnost absurdna. Isti rezultat (povečanje izkoristka na 42%, zmanjšanje izpustov CO2 in NOx, podaljšana življenjska doba in daljše obdobje izkoriščanja velenjskega lignita) je mogoče doseči z obnovo blokov 4 in 5, vendar za ceno, ki bo desetkrat nižja. Če bi upoštevali cene, ki jih je Alstom letos novembra dosegel v poljskem Belchatowu (manj kot 25 milijonov evrov za obnovo posameznega 360 MW bloka), bi obnova obeh šoštanjskih blokov stala le okrog 50 milijonov evrov. Tudi z največjimi pretiravanji (dogradnja plinskih turbin, čistilne naprave za dušik in žveplo itd.) obnova blokov 4 in 5 ne bi smela preseči vsote 200 milijonov evrov, kar je šestina predvidene predinvesticijske cene novega bloka 6.

Če je ostalo še kaj modrosti in treznosti v tej državi, potem je zdaj trenutek za trezni razmislek glede smotrnosti naložbe v TEŠ 6. In takoj za tem čas za začetek pogajanj z dobaviteljem opreme Astomom glede prekvalifikacije pogodbe v dobavo in montažo opreme za obnovitev blokov 4 in 5 namesto bloka 6.

Volilci bodo tak razmislek, ki jim bo privarčeval eno milijardo evrov, znali ceniti. Velenjski rudarji nadaljevanje dela še za 15 let verjetno tudi. Hkrati pa bo ekonomska politika dobila čas, da lahko v obdobju teh 15 let na podlagi novega energetskega programa uspešno ustvari nove energetske kapacitete, ki bodo okoljsko bolj sprejemljive in energetsko bolj racionalne.

Se pa bojim, da pozivanje k razumu in modrosti ne bo naletelo na odprta ušesa. Ker so apetiti ob zamišljeni proviziji od milijardnega posla tako veliki, je možnost za rešitev, ki bi bila z narodnogospodarskega vidika še najbolj racionalen kompromis glede na izvršena dejstva, tako majhna. Strašljivo žalostno je, da v tej državi ne premoremo politika, sposobnega tega kančka modrosti.

7 responses

  1. Ce kaj rada preberem na Razgledih, so to clanki Jozeta P damijana.
    Toliko, kot se ucim iz vasih prispevkov, se od slovenskih piscev – zlepa ne od koga.

    Morda pa bo vase kriticno razmisljanje vzel kdo od odgovornih zares, cas bi bil, SKRAJNI CAS!

  2. Ne vidim razloga, da se ne strinjam. Verjamem tudi, da so izračuni kar spodobni in točni. Torej je na koncu resnica ta, da so lokalneži že popolnoma prevzeli državo (imajo vse državljane za talce, danes TEŠ, jutri košarka, pojutrišnjem zakon za prekmurje ali katerokoli drugo pokrajino, dan potem drugi blog JEK, potem,..ceste in beton in asfalt in logistična središča sredi rodovitne ravnice) in, da je center potrebno ponovno vzpostaviti. Volim takoj tistega, ki si upa izgovoriti “centralizacija” in “ukinitev občin”, ter podobne kletvice pred volilci. O tem, koliko lokalnih pogoltnežev bi potencialno morali poslati na družbeno-koristno delo pa bi moralo svoje povedati pravosodje in to z uporabo veljavne zakonodaje.

  3. @james

    Lokalna samouprava je čisto OK, seveda ne tako, kot je strukturirana v Sloveniji: razmerje velikosti enot in pooblastil je popolnoma neprimerno. To kaj izvaja saleški lobi in podobni lobiji pa nima veze z lokalno samoupravom ampak s vplivnimi politi, ki svoj vpliv ne črpajo direktno iz lokalnega okolja, ampak iz velikih državnih sistemov, ki jih – hic! – upravljajo v imenu prav te iste države.

  4. Zanimiva računica…zamenjaš drobovje stare elektrarne, pustiš opeke in poseg stane šestino denarja nove…nato daš vse skupaj na skupni imenovalec (moč, izpusti, obratovalna doba), malo pofedljaš, da je možno to napraviti 2,5 krat…in dobiš TEŠ6′ za slabo polovico denarja. Ali je nekaj narobe s podatki ali pa je to svetoven lobističen nateg incl. naivno neznanje pri pogajanjih in podpisovanju pogodb…

    Računica takšna ali drugačna, s predstavljenim fejsliftom TEŠ4+TEŠ5 in predloženim cenikom precej profitiramo, časa za dodatni razmislek pa zaradi tega ni na razpolago nič več…ker je potekel včeraj.

    Če bi se zgodil zgornji scenarij, bi štirica in petica lahko služili kot zapolnitev časovnega gapa med zapiranjem Šoštanja in komercialnega priklopa NEK2…in če nova nuklearka ne gre (zunanjepolitično) skozi, nam spet ostane TEŠ6 ali kaj podobno smrdljivega…in ne bi se rad spet spuščal v fotovoltaične debate…

    In btw, in kaj v resnici pomeni življenska (obratovalna) doba elektrarne, če je možno v stiski podaljševati obratovanje za desetletja, kar se trenutno dogaja praktično povsod v Evropi?

  5. Slovenci ne zmoremo preseči koncepta majhnosti predvsem v razmišljanju in strateškemu upravljanju. V primeru TEŠ se v vsej veličini odpira tista »majhnost«, ki pa ni samo lokalna. Daleč od tega. Menim celo, da je lokalnost tokrat izrabljena. (redek primer, ko lokalnost ni kriva za ozko gledanje). Blok 6 postaja točka kjer se bo za vedno spremenila politična percepcija občesta iz ideološke in zgodovinsko obremenjene politike v projektno in lobistično delovanje politike. Saj se je to že dolgo napovedovalo a tu se je dejansko zgodilo. Za nekoga, ki povezuje energetiko z bleščanjem žarnice v svoji dnevni sobi je nemogoče doumeti povsem narobe svet, ki kriči iz TV ekranov. Mega projekt, brez popolne dokumentacije, sindikati, ki ščitijo direktorja, politiki, ki postajajo eksperti sekundarne in tercialne regulacije, sodišče, ki odloča a mu nihče ne verjame, vrednost projekta, ki narašča (čeprav stroški padajo) in nihče ne ve kje je konec plačevanja, želimo nizkooglično družbo pa kurimo lignit in še več ga bomo, lokalci se borijo za delovna mesta a hkrati govorijo, da bo zaradi tega projekta 1500 ljudi izgubilo službo. Kaj je res je žal stvar interpretacije in novinarske objektivnosti, ki je v teh časih zelo tržno blago.
    In na koncu se lahko zgodi referendum kjer bomo mi, ki samo prižigamo luč in očitno računalnik tudi, odločali ali se bo kaj gradilo, da bo luč še naprej svetila in hard disk še naprej brnel. Rezultati takih referendumov so iz zgodovine znani, če se spomnemo TET 3 v Trbovljah kjer so nenasitni energetiki gradili objekte z »zlatimi kljukami«. K sreči samo v oblakih. Referendum je jasno padel, kot tudi udeležba, inštitut referenduma tudi. A najbolj je pogrnila politika. Zgodovina se ponavlja in pri tem je neizprosna v svojem opozarjanju, da izgubljamo čas in dober okus.

  6. Upam, da je tale del stavka “Glavne prednosti tega pristopa so v velikem povečanju izkoristka kurilne moči premoga…” zgolj kiks, ki je posledica hitrega pisanja. Ker če temu ni tako, potem se lahko vprašamo tudi o verodostojnosti ostalih informacij.

    Torej, kurilna moč premoga je kakršna je, poveča se lahko edinole izkoristek termoelektrarne in ne premoga (razen mogoče s kakšnimi dodatnimi postopki, kar pa ne verjamem, da je bilo mišljeno tukaj).

    Sicer me pa pri tem moti predvsem to, da se vse skupaj sliši skoraj kot v pravljici. Nisem strokovnjak za to področje, bi pa v zvezi s tem vseeno rad slišal tudi komentar in argumente z nasprotne strani.

  7. Če se navežem na Roka: morda bi bilo treba razložiti še “zastareli, okoljsko neprimeren in ekonomsko neracionalen način proizvodnje energije na osnovi nizkokaloričnega lignita”.
    Moje mišlenje je,
    – da je proizvodnja toliko zastarela, kolikor je zastarela oprema (turbine ter njihov izkoristek, filtri),
    – da okolju ostane CO2 in deponija sulfatov ter pepela, kar je zanemarljivo v primerjavi z uničenim okoljem potrebniim za proizvodnjo enake količine energije iz obnovljivih virov,
    – da kaloričnost lignita ni pomembna, dokler se pridobivanje izplača (in tudi sicer je višja od mnogih oblik biomase),
    – da so glede ekonomske učinkovitosti termoelektrarne na (domač) premog daleč najbolj racionalne in najcenejše, ko zmanjka rek.

%d bloggers like this: