Je mar Janez Janša neprišteven?

Predstavljajte si,  da je vaš znanec malce živel preko svojih zmožnosti in da si je nabral precejšen minus na tekočem računu pri njegovi banki. Na drugo banko gre zaprosit za gotovinski kredit, s katerim bi pokril nedovoljeno negativno stanje na tekočem računu. Vse dokumente je že uredil, le kreditni odbor še mora potrditi kredit. Nato pa si ni mogel kaj, za lokalni časnik je dal izjavo, da bo že konec meseca postal nelikviden in da mu ne uide osebni stečaj, če mu banka ne odobri tega kredita. Kaj bi rekli temu znancu? Da je popolni idiot? Da je neprišteven? No, in kaj bi rekli o predsedniku vlade Janezu Janši, ki je prejšnji petek naredil enako?

Javne finance slovenske države res niso prav rožnate, toda država je kratkoročno (v roku enega leta) še vedno likvidna, lahko izplačuje plače in pokojnine ter servisira obresti za najete kredite. V naslednjem letu bo sicer treba refinancirati za dobri 2 milijardi evrov najetih kreditov ter obresti, toda to je mogoče v skrajni sili narediti tudi s kratkoročnim zadolževanjem ali z vnovčitvijo depozitov pri bankah, za katere se je država zadolžila v preteklih letih po nižjih obrestnih merah.

Slovenska vlada je v iskanju ugodnih virov za refinanciranje svojih obveznosti zdaj pokukala tudi čez lužo in se pripravlja izdati državne obveznice v ZDA, kjer računa (kljub valutnemu tveganju in stroškom hedganja) na ugodnejšo obrestno mero, kot bi jo lahko ta hip dosegla na evropskih trgih. Seveda pa morajo v ta namen predstavniki slovenske vlade (minister za finance, direktor Umarja in še kdo) na road show po ameriških finančnih trgih in tam predstaviti Slovenijo kot trdno državo, s kredibilnimi ekonomskimi politikami in relativno dobrimi makroekonomskimi izgledi. Finančne vlagatelje pač morajo prepričati, da Sloveniji posodijo denar in to po ugodni obrestni meri.

No, potem pa pride predsednik vlade Janez Janša in pretekli petek (31.8.) da intervju za Planet Siol, kjer pove naslednje:

Možnost zadolževanja države, ki je nujno potrebno zaradi vračanja zapadlih kreditov in obresti, je že zdaj skrajno otežena, praktično onemogočena. Oktobra nam grozi nelikvidnost, če nam ne bo uspelo prodati obveznic. Sredi naslednjega leta moramo naenkrat vrniti za dve milijardi evrov dolgov in obresti. To bo misija nemogoče, če jeseni ne sprejmemo potrebnih ukrepov.

Kaj bi vi, če bi bili potencialni finančni investitor, naredili s takšno državo, kjer predsednik vlade pravi, da bo postala nelikvidna, če mu vi ne posodite denarja? In da tudi če mu ga posodite, ga potrebuje naslednje leto še več. Bi financirali takšno državo, ki je po izjavah predsednika vlade že na robu bankrota? Odvisno od tega, koliko ste nagnjeni k tveganju. Če ste bolj nagnjeni k tveganju, bi ji sicer posodili denar, toda po zelo visoki obrestni meri, z visokim pribitkom za tveganje bankrota.

Kaj reči o predsedniku vlade, ki daje take nespametne izjave? Da je, milo rečeno, neprišteven? Da se iz svojih napak ni ničesar naučil, je kot na dlani. V začetku julija je Janez Janša z nespametno izjavo v tujini, namenjeno notranjepolitičnemu obračunavanju, nakazal, da Sloveniji grozi, da bo morala zaprositi za finančno pomoč EU. Takrat nas je njegova izjava kratkoročno stala 1.3 milijona evrov, kolikor smo morali plačati višje obrestne mere za 3- in 6-mesečne zakladne menice. Toda dolgoročno nas je stala bistveno več, saj je Janševa izjava sprožila široke mednarodne špekulacije o možnosti bankrota Slovenije. Bonitete so padle, zahtevani pribitki na državne dolgoročne obveznice pa so poletele v nebo. Nenadoma se je Slovenija znašla v fokusu mednarodnega tiska, kar je v skladu z zakonitostjo samoizpolnjujoče se prerokbe obresti na slovenske državne vrednostne papirje še bolj dvigovalo v nevzdržne višine.

Kaj je temu predsedniku vlade? Hoče rešiti to državo ali jo spraviti po hitrem postopku v bankrot? Ste slučajno takšne izjave slišali od predsednikov vlad držav članic evro območja, ki so že zaprosile za pomoč? Niste. Kajti irski premier, prejšni portugalski in španski predsednik vlade, pa tudi predprejšnji predsednik vlade Grčije, so kljub močnim špekulacijam v javnosti do konca zatrjevali, da je država likvidna in da ne potrebuje pomoči. Čez nekaj dni pa so v Bruselj naslovili uradno prošnjo za odobritev pomoči. Na ta način so do konca mirili špekulacije na finančnih trgih in držali ceno zadolževanja na nižji ravni. Tako ravnajo odgovorni politiki, ki jim je mar za državo.

Da ne bi morda mislili, da je bila ta izjava slovenskega predsednika vlade nepomembna in preslišana. Sam sicer ne bi vedel zanjo, če me ne bi danes kontaktirala dva tuja dopisnika in me vprašala, ali je res možno, da Slovenija že čez en mesec postane nelikvidna. Da tako pravi predsednik vlade. Celo vir izjave sta navedla.

Zdaj smo pod mednarodno lupo – tuji mediji in finančni vlagatelji natančno spremljajo dogajanje v Sloveniji. In takšne izjave najvišjega predstavnika države jih preprosto zalarmirajo. V nekaj dneh se bo sprožil plaz špekulacij ali Slovenija res nima več za izplačilo oktobrskih plač in pokojnin in če bo že oktobra zaprosila za pomoč.

Jaz sem sicer oba tuja novinarja poskušal pomiriti s tem, da tako hudo pa res še ni. Kajti še vedno obstajajo možnosti kratkoročnega zadolževanja ali proračunske rezerve, deponirane pri bankah in da vsaj še eno leto Slovenija ne bo postala nelikvidna. Lahko pa jo v bankrot že prej poženejo nespametni in neprištevni politiki. Ki se ne morejo zmeniti o najnujnejših ukrepih. Ki se prepirajo o formi, namesto o vsebini fiskalnega pravila. In ki dajejo neprištevne izjave.

%d bloggers like this: