Najdražje bančne krize po letu 1970. Slovenija že zelo blizu

Luc Laeven in Fabián Valencia iz IMF sta junija letos objavila raziskavo o najdražjih bančnih krizah na svetu po letu 1970. Sedanja irska bančna kriza je po vseh treh dimenzijah stroškov najdražja bančna kriza v zadnjih štirih desetletjih med razvitimi državami. Ni pa najdražja nasploh. Slovenija kotira precej visoko – na ravni zgodovinskega povprečja razvitih držav, čeprav sedanje bančne krize sploh še ni začela reševati.

Laeven in Valencia glavne stroške bančne krize delita v tri dimenzije. Prva je fiskalni strošek države, ki zajema celoten obseg finančnega paketa države za reševanje nasedlih bank. Povečanje dolga zajema tudi posredne učinke bančne krize, denimo padec gospodarske aktivnosti in zaposlenosti, zaradi česar mora država povečati socialne transferje in fiskalno stimuliranje gospodarstva ter se za to dodatno zadolžiti. Strošek v obliki izgubljenega outputa zajema razliko med trendno rastjo BDP pred krizo in dejansko rastjo BDP po začetku krize. Kot skupen izgubljen BDP zaradi bančne krize upoštevata izpadli BDP v prvih treh letih po začetku krize. Za lažko predstavo si lahko denimo pogledate izgubljen BDP ZDA in Irske v zadnji bančni krizi:

Slika 1: Izgubljen BDP v zadnji bančni krizi v ZDA (2007) in Irski (2008), v % trendnega BDP

Vir: Laeven in Valencia, 2012

Zgodovinska primerjava stroškov bančnih kriz v obdobju 1970-2011 kaže, da so fiskalni stroški krize v razvitih državah običajno manjši (v povprečju 3.8% BDP) kot v manj razvitih državah (10% BDP), vendar pa so stroški v obliki povečanega dolga (21% BDP) in izgubljenega BDP (33%) v razvitih državah precej višji (glej tabelo 1). Z drugimi besedami, v povprečju je bančna kriza v razvitih državah v zadnjih štirih desetletjih prinesla povečanje javnega dolga za petino in zmanjšanje potencialno dosegljivega BDP za eno tretjino.

Tabela 1: Povprečni stroški bančnih kriz, 1970-2011 (večinoma kot % BDP)

Vir: Laeven in Valencia, 2012

Najdražja bančna kriza v zadnjih štirih desetletjih iz vidika fiskalnih stroškov je bila kriza v Indoneziji (1997), ki je zahtevala reševalni paket vlade v višini 57% BDP. Iz vidika povečanja javnega dolga je bila najdražja kriza v Gvineji-Bissau (1995), ki je povzročila povečanje javnega dolga za 108% BDP. Najdražja bančna kriza iz vidika izgubljenega BDP pa je bila tista v Kuvajtu (1982), ki je državi “odnesla” za 143% BDP. Neslavni rekord pa drži Irska z zadnjo bančno krizo (2008), ki je v vseh treh dimenzijah stroškov med top-10 najdražjimi, in sicer je kriza zahtevala fiskalne stroške v višini 41% BDP, poovečala javni dolg za 73% ter “odnesla” za 106% potencialnega BDP. Glede stroškov zadnje bančne krize se Irski približujeta le Islandija in Latvija (glej sliko 2).

Slika 2: Top-10 najdražjih bančnih kriz, 1970-2011 (v % BDP)

Vir: Laeven in Valencia, 2012

Kaj pa Slovenija? Hja, stroški zadnje bančne krize v Sloveniji so že kar visoki (glej sliko 3), čeprav se Slovenija rešitve krize sploh še ni lotila. Zato so fiskalni stroški zaenkrat še nizki, čeprav blizu zgodovinskega povprečja razvitih držav (3.6% BDP), medtem ko stroški povečanja javnega dolga že presegajo raven zgodovinskega povprečja razvitih držav (24.5% BDP), stroški izgubljenega BDP pa ga že krepko presegajo (38% BDP).

Slika 3: Stroški bančne krize v Sloveniji, 2008-2011 (% BDP)

Vir: Laeven in Valencia, 2012; lastna slika

Pri tem pa se Slovenija reševanja bančne krize praktično sploh še ni lotila. Dlje kot odlaša, višji bodo stroški v obliki izgubljene rasti BDP in v obliki posredno povečanega BDP zaradi ostalih (nebančnih) izdatkov države, povezanih z reševanjem krize.

%d bloggers like this: