Update 2: Je mar Janez Janša neprišteven?

Številni častilci “lika in dela” aktualnega predsednika vlade so danes, namerno, spregledali poanto mojega včerajšnjega posta o izjavah Janeza Janše. Vsled izogiba napačnim interpretacijam spodaj navajam nekaj poudarkov iz mojega včerajšnjega večernega intervjuja za avstrijsko tiskovno agencijo APA. Poudarke so objavili avstrijski mediji, med njimi tudi Kurier.

Poanta mojega včerajšnjega posta je bila, da je bila Janševa izjava, da lahko Slovenija že oktobra postane nelikvidna, nespametna. Nespametna zato, ker bo s tako izjavo, ki je lahko bila sicer mišljena za ustvarjanje notranjegapolitičnega pritiska, predvsem na opozicijo in sindikalne voditelje, sprožil verižne špekulacije v tujih medijih in med finančnimi vlagatelji, kar bo zares vplivalo na to, da se bodo slovenske bonitete znižale, obresti za naš dolg pa povečale. To pa bi utegnilo preprečiti MF, da izda načrtovane dolgoročne državne obveznice. Tuji mediji in mednarodni finančni trgi nas spremljajo, zato morajo politiki še posebej paziti, kaj govorijo, da ne bodo sami sprožili špekulacij, kot je predsednik vlade Janša letos že dvakrat naredil, ali celo panike.

Moj poudarek je, da je Slovenija še vedno likvidna. V bankrot nas lahko spravijo samo neodgovorni politiki, ki se ne morejo dogovoriti o nujnih reformnih ukrepih in ki dajejo nepremišljene, neprištevne izjave, s čimer nas – ko alarmirajo tuje medije in finančne trge – res pospešeno potiskajo v bankrot.

Glavni poudarki iz intervjuja za APA:

Scharfe Kritik am slowenischen Ministerpräsidenten Janez Jansa übt der angesehene Ökonom und frühere Minister für Wirtschaftsentwicklung, Joze Damijan. Jansas Aussage, dass Slowenien nämlich schon im Oktober die Zahlungsunfähigkeit drohe, sei “sehr unklug” gewesen. “Wir wissen nicht, ob er wirklich so unzurechnungsfähig ist und nicht versteht, dass er den Staat damit nur noch schneller in eine vermeidbare Pleite treibt”, sagt Damijan in einem APA-Interview. Tatsächlich sei Slowenien nämlich noch bis mindestens Ende kommenden Jahres liquide.

Damijan hält dagegen, dass sich Slowenien derzeit immer noch über kurzfristige Schatzwechsel mit Geld versorgen könne. Gehe das nicht mehr, habe der Staat noch drei Milliarden Euro an Einlagen bei slowenischen Banken, die es zur Schuldentilgung einsetzen könne. “Auf Jahressicht wird Slowenien ganz sicher nicht zahlungsunfähig”, betont der Professor an der Wirtschaftsfakultät der Universität Ljubljana. “In die Pleite können uns nur die Politiker mit ihrem verantwortungslosen Verhalten treiben”, fügt er hinzu.

Der Oktober werde diesbezüglich entscheidend sein. “Ich hoffe, dass sich die Politiker besinnen und einen Konsens bezüglich der Strukturreformen finden, damit wir das Allerschlimmste verhindern können”, sagt der Kurzzeit-Minister für Wirtschaftsentwicklung in Jansas erster Regierung (2004-2008).

Vir: Kurier

2 responses

  1. Tole je moj komentar na vse tri objave o janezovi neprištevnosti: v objavi omenjaš kako so ostali voditelji držav, ki so zaprosili za pomoč, pred tem zatrjevali, da pomoči ne potrebujejo in kako naš janez počne ravno nasprotno in kako je to nespametno. Torej povedano drugače, če si prišteven boš zavajal javnost. Naš Janez je neprišteven, zato trosi novice o nesolventnosti. Posledično se tuji mediji obračajo k tebi po pojasnila. In ti, ki si seveda bolj prišteven, jim razlagaš da ni razloga za paniko, tako kot so to razlagali voditelji držav, ki so kasneje prosile za pomoč. Ali gre pri tem tvojem manevru tudi za zavajanje javnosti? Zakaj to sprašujem, namreč to, da je razlog za paniko oz. da ni druge opcije kot da zaprosimo za pomoč, si pojasnil v svoji objavi 25. julija, in v isto piščalko je zapiskal tudi Igor M., katerega objavo si spustil v eter 28. julija. Danes pa kot kaže nisi več istega mnenja? Vse to me spominja na šalo o definiciji ekonomista, ki pravi takole: ekonomist je oseba, ki ti bo jutri razložila, zakaj se napoved, ki so jo napovedal včeraj, danes ni zgodila. Pa to drugače ni moje mnenje. LP

  2. Kaj tukaj ni jasno?

    Poslanstvo analitikov, kamor spadajo tudi profesorji, je, da objektivno in kritično ocenjujejo dogajanja in da o tem vodijo javni diskurz. Poslanstvo politikov je menedžiranje države, pri čemer v svojih kabinetih morajo razpolagati z objektivnimi analizami, se do njih opredeliti in na tej osnovi sprejeti odločitve. Poslanstvo politikov ni, da v javnosti razpravljajo o stvareh, ki bi lahko povzročile škodo državi, ki jo vodijo.

    Ergo, tako kot menedžer Colarič ne bo šel nikoli v javnosti govorit o občutljivih informacijah iz področja poslovanja podjetja Krka, ki bi lahko vplivale na poslovanje podjetja in na njegovo borzno ceno (k temu ga zavezuje pogodba, etični kodeks in zdrava pamet), tako predsednik vlade kot vrhovni menedžer države ne more in ne sme v javnost lansirati občutljivih informacij, ki bi utegnile negativno vplivati na gospodarsko aktivnost države, vrednost državnega premoženja ter na boniteto države in s tem stroške zadolževanja države. Česa takšnega od predsednikov evropskih držav oziroma razvitih demokracij ne boste nikoli slišali.

    Zakaj? Ker ima beseda vrhovnega menedžerja zaradi notranjih informacij, ki so lahko znane samo njemu oziroma ožjemu krogu, izjemno težo pri presojanju situacije v neki državi.

    Tako tudi guverner Kranjec v javnosti ves čas govori, da je stanje v bankah dobro in stabilno, čeprav je jasno in znano, da ni. Če bi kot guverner javno povedal, da je stanje v bankah slabo in da je obseg slabih terjatev bank nevzdržno visok, bi povzročil bančno paniko in beg iz bank. Povzročil bi ogromno narodnogospodarsko škodo. Čisto na začetku mandata je Kranjec po prvi seji sveta ECB dal intervju za en tuj medij, kjer se je spozabil, da ni več profesor in je odkritosrčno povedal, da se ekonomska situacija v evro območju slabša. Takoj, ampak takoj, je dobil ukor od guvernerja ECB, da tovorstnih izjav kot član sveta ECB ne more dajati. In od takrat je guverner Kranjec izjemno pazljiv pri izbiranju besed. Ker se to pritiče njegovi funkciji.

    Tako kot se pritiče funkciji predsednika vlade, da v javnosti ne govori, da bo država kmalu postala nelikvidna. Dokaj preprosto se da izračunati, koliko takšna izjava neposredno povzroči negativnih narodnogospodarskih učinkov za javne finance (dražje zadolževanje). Posredna škoda pa je običajno še veliko večja, kajti takšna nespametna izjava povzroči padec bonitet tudi podjetjem, ki se zato dražje zadolžujejo. V končni instanci lahko takšna nespametna izjava povzroči bankrot države in podjetij.

    Kaj torej tukaj ni jasno?

%d bloggers like this: