Šušteršič je še drugič reševal kožo Janeza Janše, vendar najbrž ne bo zadostovalo

Predsednik vlade Janez Janša se je v manj kot dveh mesecih dvakrat zapletel v neprijetne situacije, ko je v javnosti nespametno razkrival občutljive informacije o stanju države in s tem vznemiril partnerje v EU, tuje medije in mednarodne finančne trge. V začetku julija je Janša izjavil, da bi tudi Slovenija utegnila potrebovati pomoč EU, če se bodo negativni trendi nadaljevali. Janša je moral kasneje svoje izjave “relativizirati”, češ da so bile namenjene komunikaciji z opozicijo. Finančni minister Janez Šušteršič pa se je zaradi te izjave zagovarjal na sestanku evroskupine in izjave predsednika vlade označil kot “nespretno” in “preveč iskreno” komunikacijo, ki naj bi prispevala k špekulacijam na finančnih trgih.

Toda zadnji dan avgusta je Janša še drugič vznemiril mednarodno javnost z izjavo, da nam “oktobra grozi nelikvidnost, če nam ne bo uspelo prodati obveznic“. S tem je še dodatno spodbudil špekulacije o bankrotu Slovenije in močno vznemiril mednarodne trge ter ogrozil možnost, da Slovenija uspešno izvede izdajo dolgoročnih državnih obveznic na ameriškem trgu. Nedvomno pa je s to izjavo zvišal pribitek za tveganje bankrota države, ki ga bodo tuji vlagatelji zahtevali pri vplačilu slovenskih obveznic. Na tem mestu seveda nima smisla dodajati, da odgovorni vrhovni menedžer države takšnih nespametnih izjav ne more in ne sme dajati. Če bi bil Janša na čelu podjetja, bi ga zaradi takšne izjave lastniki odpustili, ker bi močno zamajal borzni tečaj delnic podjetja in zmanjšal vrednost premoženja lastnikov.

Včeraj je zato ministrstvo za finance (MF) pod vodstvom Janeza Šušteršiča pohitelo z izjavo za javnost, da bodo “storili vse, da dosežejo cilj konsolidacije javnih financ in ostalih ukrepov, ki bodo pripomogli k okrevanju Slovenije. Prepričani so, da je Slovenija sposobna sama rešiti svoje težave in obrniti trend razvoja v pozitivno smer.” S tem je MF relativiziralo izjave predsednika vlade in poskušalo zmanjšati špekulacije v mednarodni javnosti ter utrditi javno podobo države v tujini pred skorajšnjo izdajo državnih obveznic na ameriškem trgu.

V popoldanskih urah so po sestanku vladne koalicije tudi predsedniki koalicijskih strank poskušali relativizirati izjave predsednika vlade ter dati jasno sporočilo, da panika ni potrebna in da Slovenija še vedno lahko sama reši svoje težave. Po zapisu v Dnevniku:

“Situacija je resna, težka, verjetno je bila izjava namenjena temu, da bi se vsi zavedali, v kakšnem stanju smo in da bi resno pristopili k reševanju problemov,” je Janševe besede komentirala Novakova.

Virant je o Janševi izjavi dejal, da črnogledost ni potrebna, da bomo proračun izpeljali, “vse probleme lahko rešimo sami, tudi tuji strokovnjaki, ki so bili ta konec tedna na Bledu, so to povedali, tako da ni razloga za tak pesimizem”. “Mislim, da potrebujemo optimistične poglede, izjave,” je še menil.

Žerjav bi se takšnim besedam izognil. “Mislim, da moramo v tem trenutku predvsem vsi zelo strpno delati v smeri, da pridemo do ukrepov,” je poudaril.

Bolj kritičen do Janše pa je bil v tej luči zunanji minister in prvi mož DeSUS Karl Erjavec. Strinja se, da je premierjeva izjava “precej neodgovorna”, da ni na mestu, ker to vznemirja finančne trge. Kot je izpostavil tudi sam, pa možnost nelikvidnosti, če se ne bo nič naredilo, obstaja.

Z drugimi besedami, koalicijski prvaki so dali Janši jasno vedeti, da naj pazi, kakšne izjave daje v javnosti in naj z negativnimi sporočili po nepotrebnem ne spodbuja špekulacij in panike. Po domače povedano, koalicijski prvaki so Janši dali opomin in mu omejili svobodo javnega komuniciranja.

Situacija je skrajno nenavadna. Janša v času vodenja obeh njegovih vlad še nikoli ni bil v tako šibkem položaju. Medtem ko je v svojem prvem mandatu imel koalicijske partnerje in posamezne ministre zelo trdno pod nadzorom in je neposlušne ministre, kot je bil Drobnič, kar odstavil mimo volje njegove matične stranke, pa je v sedanji koaliciji postal izjemno šibek. Prejšnji teden je sicer rožljal z možnimi ministrskimi zamenjavami, pa so ga koalicijski prvaki nemudoma “poklopili”, češ da njihovi ministri dobro delajo in da ne bodo privolili v nobene zamenjave. Resnici na ljubo je bila ta Janševa poteza navaden blef, kajti danes nima prav nobene realne moči, da bi kogarkoli v vladi lahko zamenjal mimo volje matične stranke, saj bi izstop koalicijske stranke iz vlade takoj vodil do razpada koalicije in vlade.

Še več, ne samo, da je Janez Janša postal šibek znotraj vlade, postal je celo njen najšibkejši člen. Z nespametnim odpiranjem ideoloških tem in z zapletanjem v procedure glede zastav in govorcev na državnih proslavah si je zožil prostor za javno podporo reformam. Z nespretnim forsiranjem zapisa fiskalnega pravila v ustavo si je zožil manevrski prostor za dosego podpore opozicije. Z nespametnimi izjavami glede bankrota države in glede skorajšnje nelikvidnosti države pa si je dramatično skrajšal čas za sprejem nujnih ukrepov ter skrajšal čas trajanja njegove vlade.

Mene je strah tega, kaj sledi. Bo Janša, ko bo uvidel, da ne zmore prepričati opozicije in sindikalnih voditeljev k podpori strukturnim reformam in ko ne bo zmogel dobiti polne podpore več niti znotraj koalicije, vse skupaj poslal v zrak? Bo spet organiziral “novembrsko izredno sejo“, na kateri bo tokrat zahteval ne navadno, ampak dvotretjinsko zaupnico? Fiskalno pravilo v ustavi ali konec? Pokojninska reforma ali konec? In ko je, dvotretjinske zaupnice, jasno, ne bo dobil, bo vlada padla. In sledila bo Grčija, vključno s Troiko in ulico.

Toda ključni kamenček za sprožitev plazu v smeri bankrota države je z nespretnim in nestrpnim načinom kriznega vodenja brcnil prav predsednik vlade. Namesto uspešnega kriznega menedžerja, ki je državo rešil, bo tako Janša šel v zgodovino kot neuspešni sanator, ki je predal posle stečajnemu upravitelju.

Verjetno bi marsikdo užival v tem prizoru, toda brenkanje na “neronovsko” lutnjo ob gorečem Rimu res ne more biti nikomur v zadovoljstvo. Zato molim za to, da se predsednik vlade, opozicija in sindikalni voditelji spametujejo in rešijo državo pred bankrotom. Kar se mene tiče, naj Janši kasneje še za časa življenja postavijo 20-metrski kip na ploščadi pred parlamentom, zgradijo velik muzej, samo da bo tiho in z modrejšim vodenjem vlade prispeval k temu, da se država izogne bankrotu.

One response

  1. JPD, tako enostavno vendarle ni. Gradiš na predpostavki, da so tudi finančni trgi neprištevni. Padle reforme bodo imele precej večji vpliv na finančne trge kot govoričenje politikov. Valjda je jasno, da je komunikacija namenjena jutrišnjim podpisnikom referendumov (opozicija itak ni faktor)…in btw. zato težko verjamem Virantu, da imajo dvotretjinsko podporo spremembi referendumske zakonodaje. In četudi bi Janša uspel znervirati finančne trge, kakšna škoda bi pravzaprav nastala? Spirala gre svojo pot in prav nič ne kaže, da se bo obrnila…s padlimi reformami pa bo dobila precejšen pospešek. Z mojimi očmi PM dela edino kar mu je preostalo-prepričati/prestrašiti jutrišnje podpisnike, vse ostalo je zanemarljiva kolateralna škoda… Upam, da mi ni sedaj treba razlagati moje volilne preference, da ne bom pristal med malikovalci “lika i djela”, oder!?

    Malce izven konteksta…precej bolj me skrbi Vizjakov “stik z realnostjo” v obrisih nove delovne zakonodaje… Ko že mislim, da stvari ne morejo počivati na bolj zgrešenih temeljih in/ali ne morejo biti bolj zakomplicirane se na televiziji pojavi minister Vizjak. Kakšno jebeno skrpucalo!!! Zaposlitev v treh fazah, halooo!? Že danes stavim pica/pivo, da bodo podjetja zaposlovala za dve leti minus en dan, plačala enomesečno odpravnino in se dogovorila za podaljšanje za dve leti, s tem da delavec vrne odpravnino. JPD, to je neprištevno!!!

%d bloggers like this: