Kako sta Janševa in Pahorjeva vlada sistemsko omogočili rop stoletja v TEŠ 6

Iz Vmesnega poročila o javnem naročanju pri investiciji v blok 6 TE t.i. Hanžekove parlamentarne komisije sledi, kako so vsi vladni organi, pristojni za  izvedbo investicije v 6. blok TEŠ, zavestno in sistematično izigrali domačo zakonodajo in direktive EU, da bi lahko omogočili rop, kot ga v zgodovini Slovenije še ni bilo. Hanžekova komisija je ugotovila zelo preprost mehanizem pri tem, in sicer da je vlada TEŠ, ki je v 100% lasti HSE, ta pa v 100% lasti države, izločila iz seznama zavezancev za javna naročila. In to je omogočilo, da ni bilo transparentnosti in nadzora nad naročili gradbenih del in opreme pri gradnji TEŠ 6, pač pa so lahko igro vodili gospodje iz Velenja in Šoštanja. In ni šlo za nenamerno opustitev dolžnih dejanj, pač pa za naklep. Spodaj je povzetek glavnih ugotovitev Poročila.

Edini ali pa največji problem tega Vmesnega poročila, tudi če je bil ugotovljen naklep, je,  da gre za brezzobi tiger, ki nima neposrednih posledic za krivce za ta rop. Poročilo parlamentarne komisije pač lahko ugotavlja zgolj politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ne pa tudi kazenske ali materialne odgovornosti. Indentificirane krivce – (če izpustimo Andreja Bajuka) Andreja Vizjaka, Janeza Janšo, Franceta Križaniča, Mateja Lahovnika in Boruta Pahorja – lahko na odgovornost pokličejo zgolj volilci. Da jim pač ne dajo svojega glasu.  Vendar pa volilcev ta odgovornost navedenih politikov za največji rop v zgodovini Slovenije očitno ne gane preveč.

Na podlagi izvedenih dokazov preiskovalna komisija ugotavlja:

1. Ustanovitelj HSE d.o.o. – Vlada RS je na 100. redni seji sprejela Razvojni načrt HSE 2006/2015 s pogledom do 2025. Investicija v Blok 6 TEŠ je zabeležena na strani 38 v naboru projektov prve prioritete z ceno 598,7 milijonov evrov. Vsa dejanja v zvezi z investicijo v Blok 6 TEŠ pred sprejetjem tega dokumenta na seji skupščine HSE d.o.o. so glede na določila Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Holding Slovenske elektrarne d.o.o. in ZGD – 1 nezakonita. NS TEŠ, direktor TEŠ in NS HSE so prekoračili zakonska pooblastila, saj so delovali brez predhodnega sklepa lastnika – Vlade RS.

Politično odgovornost za omogočanje prekoračevanja pooblastil nosijo predstavniki vlade in ministrstev v nadzornih svetih, ki niso obveščali Vlade RS – ustanovitelja HSE in poskrbeli za ustrezne pravne podlage za odločanje, skladne z Aktom o ustanovitvi in ZGD – 1, za investicijo v Blok 6 TEŠ, ki se je pripravljala od junija 2004 dalje.

Z opustitvijo dolžnostnega ravnanja so predstavniki vlade in ministrstev v nadzornih svetih omogočili navidezno pravno urejenost in prevladujoč vpliv interesnih skupin, tako da so si te interesne skupine dejansko prilastile državne izvršilne in zakonodajne pristojnosti.

Zagovorniki investicije so pogosto navajali Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 – 2023 kot zakonsko pokritje. A Resolucija ni bila objavljena v Uradnem listu in ni del pravnega reda RS – tudi po odločbi Ustavnega sodišča RS in ne more nadomestiti Resolucije o nacionalnem energetskem programu, ki je bila objavljena v Uradnem listu in je del pravnega reda RS. A v njej ni investicije v Blok 6 TEŠ.

2. Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS) torej v 3. členu 5. odstavek in v 5. členu tretji odstavek, z uporabo definicij iz Direktive 2004/17/ES in iz Direktive 2000/52/ES, enoznačno določa subjekte, ki so zavezanci za javno naročanje. Termoelektrarna Šoštanj brez dvoma neposredno po določilih ZJNVETPS sodi mednje, ne da bi zato morala biti na seznamu zavezancev, ki je pomožni akt iz ZJNVETPS izhajajoče Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje.

3. Vlada RS je na 109. redni seji dne 15. 02. 2007 sprejela Uredbo o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje in v nasprotju z določbami ZJNVETPS izločila 12 proizvajalcev električne energije s Seznama zavezancev, pri čemer je sledila predlogu Ministrstvo za gospodarstvo.

S to napačno odločitvijo je Vlada RS prekršila pravno načelo, po katerem bi najprej morala pridobiti relevantna mnenja in stališče Evropske komisije, preden bi s seznama zavezancev izločila proizvajalce električne energije.

Vlada RS je na 109. redni seji dne 15. 02. 2007 s sklepom naložila Ministrstvu za finance, da v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo pridobi mnenje Evropske komisije o statusu proizvajalcev električne energije kot naročnikov po ZJNVETPS. Sklepa vlade ministrstvi nista izvršili, niti skupaj, niti vsako posebej

Politično odgovornost za to brez dvoma nosijo pobudnik napačne odločitve takratni minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, dr. Andrej Baju,ki ni izvršil sklepa Vlade RS, kot tudi njun predpostavljeni predsednik Vlade Janez Janša

5. Iz razpoložljive dokumentacije izhaja, da Ministrstvo za finance o spremenjenem Seznamu naročnikov, sprejetem z Uredbo na 109. seji Vlade RS ni obvestilo Komisije, kar mu izrecno nalaga določilo 3. člena ZJNVETPS v 3. odstavku in sicer:

(3) ….Ministrstvo, pristojno za finance, redno obvešča Komisijo o spremembah na seznamu naročnikov.

6. Iz pravno okrnjene razlage določil ZJNVETPS, opustitve izvršitve sklepa Vlade RS, neobveščanja Evropske komisije in opuščanja iskanja avtentične razlage določil Direktive 2004/17/ES in iz Direktive 2000/52/ES pri zakonodajalcu, to je pri Evropski komisiji, je moč sklepati na namerno neustrezno ukrepanje in zavestno neizvajanje povsem enoznačnih določil ZJNVETPS, Direktive 2004/17/ES in Direktive 2000/52/ES z namenom nepreglednega izvajanja investicije v Blok 6 TEŠ.

7. Da gre za namerno neustrezno ukrepanje in zavestno neizvajanje povsem enoznačnih določil ZJNVETPS, Direktive 2004/17/ES in Direktive 2000/52/ES dokazuje tudi ravnanje odgovornih oseb TEŠ in HSE, ki so razlage predpisov pridobivali od pravnih pisarn, čeprav so za avtentične razlage zakonov pristojni edino zakonodajalci, torej Državni zbor in Evropska komisija. Manevri s pridobivanjem pravnih mnenj od nepristojnih in postopki z ugotavljanjem podvrženosti konkurenci na trgu so bili namenjeni kupovanju časa, da so se v TEŠ z razpisi in naročili za opremo in storitve pri investiciji v Blok 6 izognili preglednosti, ki jo omogoča sistem javnega naročanja.

V kolikor bi se pristojni organi ravnali po terminih, določenih z Zakonom o upravnem postopku, ki določa največ 60 dni (2 meseca) za procesno dejanje, bi za pridobitev relevantnega mnenja od Evropske komisije potrebovali največ 10 mesecev.

Namerno neustreznost ukrepanja dokazuje besedilo iz odgovora ministra dr. Franca Križaniča poslancu Tadeju Slapniku, navajamo: » V skladu z 31. členom ZJNVETPS lahko predlog za uvedbo postopka za ugotovitev obstoja formalne in dejanske konkurence poda oseba ali osebe, ki izvajajo dejavnosti iz 5. do 9. člena tega zakona, če menijo, da je ta dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgu.«

In naprej: »Glede na to, da proizvajalci in trgovci z električno energijo na podlagi stališč Ministrstva za gospodarstvo niso bili uvrščeni na seznam naročnikov po ZJNVETPS, ni bilo pričakovati, da bodo začeli postopek ugotavljanja obstoja konkurence, saj za to nimajo interesa.

Postavlja se vprašanje delovanja zakonodajno-pravne službe Vlade RS v takratnem obdobju, ki bi morala opozoriti na pravno nevzdržnost takšne odločitve vlade po intervenciji Ministrstva za gospodarstvo.

Pravilni koraki bi bili: sprejetje Uredbe s proizvajalci električne energije na seznamu, potem pa bi zainteresirani proizvajalci kot osebe z legitimacijo zahtevale izločitev s seznama po postopku, predvidenem z ZJNVETPS, in z dokončnim mnenjem Evropske komisije.

9. Ravnanje po pravilih javnega naročanja:

  • Z upoštevanjem osnovnih načel ZJNVETPS bi se omogočilo večjemu številu izdelovalcev opreme, da sodelujejo na javnem razpisu, in sicer tako, da bi razširili območje moči Bloka 6 navzdol, torej od 400MW do 600MW. Tako bi sledili načelom gospodarnosti, zagotavljanja konkurenčnosti in načelu enakopravne obravnave ponudnikov, saj bi bilo možno izbrati optimalno rešitev glede na zaloge premoga, režime obratovanja, končno ceno investicije, in še vedno v skladu z BAT kriterijem, ki za lignit določa izkoristek najmanj 42%;
  • Z dosledno rabo slovenskega jezika ali uradnih prevodov bi onemogočili (domnevne) nesporazume ali nerazumevanja ključnih pogodbenih določil (eskalacijska klavzula, konkurenčna klavzula, itd);
  • Po poteku roka za sprejem ponudb naročnik (TEŠ) ne bi mogel več spreminjati tehničnih specifikacij projekta (manipulacije z montažo,itd);
  • Ponudnik ne bi mogel z aneksi in dopolnili osnovne pogodbe spreminjati končne cene projekta;
  • Splošne in posebne pogoje, ki so sestavni del pogodbe med naročnikom in ponudnikom, bi izoblikoval naročnik (TEŠ) v skladu z nacionalno zakonodajo in narodnogospodarskimi interesi ( krajevna pristojnost sodišč, protikorupcijska klavzula, morebitna eskalacijska klavzula v korist naročnika, pogodbene kazni v korist naročnika, itd);
  • Krovna pogodba bi bila v slovenskem jeziku in javna kot informacija javnega značaja;
  • Državna revizijska komisija bi imela možnost pregledovanja in nadziranja vseh naročil v zvezi z investicijo Blok 6 TEŠ

9. Ni razumljivo, da komisije EBRD in EIB pri preverjanju poteka investicije in odobravanju kreditov niso ugotovile opustitve postopkov javnega naročanja. Iz razpoložljive dokumentacije ni moč ugotoviti, ali je EIB preverjala pravilno rabo evropske in nacionalne zakonodaje pri razpisih za opremo in storitve in pri oddajanju naročil.

Sklicevanje na pozitivno mnenje uslužbenca EIB Petra Zajca o razpisni dokumentaciji je brezpredmetno, saj dotični ni izkazal nikakršnega pooblastila za presojo zakonitosti razpisne dokumentacije in dajanje merodajnih mnenj v imenu EIB.

Takratni direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik se v svojem pričanju sklicuje na neobstoječe soglasje Evropske investicijske banke, ki naj bi izdala soglasje, da lahko TEŠ objavi razpis. Priča Anton Rop je povedala »da Evropska investicijska banka ni bila vpletena v nobene konkretne odločitve v zvezi z investicijo v Blok 6.«

10. Ni razumljivo, da nobena revizija poteka investicije, tudi od neodvisnih komisij, ni ugotavljala in/ali ovrednotila pravnih podlag za izvajanje investicije bodisi v celoti bodisi po posamičnih razpisih in naročilih opreme in storitev.

11. Časovno okno med spremembama Seznama naročnikov kot priloge k Uredbi o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje je trajalo od 28.2.2007 do 7.2.2013. V tem času je bil ZJNVETPS štirikrat spremenjen (v letih: 2008, 2010, 2011,2012). In kljub spremembam Zakona niso dopolnili Uredbo, kar si lahko razlagamo le kot zavestno omogočanje nepreglednega delovanja TEŠ d.o.o. in njeni investiciji.

12. Poslanec DZ Tadej Slapnik je 14. 2. 2011 poslal predsedniku DZ dr. Pavlu Gantarju pisno poslansko pobudo v zvezi z zakonitostjo naročanja gradenj, blaga in storitev naročnikov na energetskem področju, ki jo je naslovil na ministra za finance dr. Francija Križaniča in na ministrico za gospodarstvo mag. Darjo Radić, da bi se med zavezance za javno naročanje uvrstili proizvajalci električne energije v Sloveniji po postopkih, predvidenih v Direktivi 2004/17/ES Evropskega parlamenta in sveta. Ta konkretna pobuda ni vplivala na ravnanje za javno naročanje pristojnega ministrstva za finance.

V odgovoru na poslansko pobudo Tadeja Slapnika ministra podrobno opisujeta postopke, potrebne za izločitev zavezancev s seznama, in v odgovoru potrjujeta zavedanje, da je za določanje izjem pristojna Evropska komisija. Potrjujeta tudi, da se zavedata dejstva, da so proizvajalci in trgovci z elektriko v večinski neposredni ali posredni državni lasti naročniki po ZJNVETPS ne glede na to ali so navedeni v seznamu, priloženemu podzakonskemu aktu ali ne.

Nerazumljiva je opustitev dolžnostnega ukrepanja pristojnega ministra za finance dr. Franceta Križaniča, ker javno naročanje sodi v Ministrstvo za finance. Opustitev dolžnostnega ravnanja je razvidna iz njegovega pričanja in je potrditev njegove politične odgovornosti. Zavedanje dolžnostnega ravnanja je dokazal z odgovorom na poslansko pobudo Tadeja Slapnika. Prav tako je politično odgovoren minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, saj je energetika spadala v njegov resor. Za opustitev dolžnostnega ravnanja je nedvomno politično odgovoren tudi predsednik Vlade Borut Pahor, ki mora zagotoviti korektno in zakonito ravnanje Vlade.

13. Politična odgovornost za neuporabo ZJNVETPS, Direktive 2004/17/ES in Direktive 2000/52/ES leži na pristojnih ministrih, to je na Ministru za finance neposredno, posredno tudi na ministru, pristojnem za energetiko. Za zakonitost poslovanja so po Zakonu o gospodarskih družbah najprej odgovorna poslovodstva in potem tudi člani nadzornih svetov. Člani nadzornih svetov kot predstavniki javnih oblasti nosijo tudi delež politične odgovornosti. Politični odgovornosti za pravilno rabo veljavnih predpisov se ne morejo izogniti predstavniki javnih oblasti, ki nastopajo v vlogi zastopnikov lastnika – države. V primeru HSE in TEŠ gre za politično odgovornost vlad od leta 2004 do 2011 v celoti v vlogi skupščine HSE in za politično odgovornost predsednikov vlad, tako subjektivno v funkciji predsednikov skupščine HSE, kot objektivno v vlogi prvega ministra.

14. Ne glede na neusklajenost stališč Ministrstva za finance in Ministrstva za gospodarstvo glede formalne zavezanosti energetskih družb k zakonodaji o javnem naročanju, preiskovalna komisija ni ugotovila, da bi bila ta formalna nezavezanost izključni vzrok za podražitve in ostale nepravilnosti pri projektu TEŠ 6. V skladu s sprejetimi internimi pravili so bile energetske družbe zavezane k spoštovanju načel javnega naročanja, kar pa so tisti, ki so vodili projekt, načrtno izigravali.

ZAKLJUČEK

Na uvodno zahtevo državnega zbora, da parlamentarna preiskava potrdi ali zavrže sume, da naj bi vpliv politike omogočil kršitve Direktive 2004/17/ES, lahko odgovorimo pritrdilno!

Dejstvo je, da pri investiciji v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (B6 TEŠ) (In še pri enajstih drugih s področja elektro-gospodarstva, a te niso neposredni predmet naše preiskave.) ni bil spoštovana Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev oziroma zakona, ki ureja javno naročanje na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, kot tudi ne Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS).

Vlada RS, ki je brez dvoma politično reprezentativno telo, je na 109. redni seji dne 5. 02. 2007 s pravno neustreznim sklepom sprejela seznam zavezancev za javno naročanje brez 12 proizvajalcev električne energije kot dodatek k  Uredbi o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje. Ta sklep je bil prvi v celi vrsti političnih vplivov, ki so omogočili kršitve Direktive 2004/17/ES.

Pristojni, od vlad, ministrov, pravnih svetovalcev, vladnih uradov so potrebovali kar 6 (šest!) let, 1 (en) mesec in 1 (en) dan, da so dopolnili Uredbo o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje, ki je bila podlaga izgovoru Termoelektrarne Šoštanj d.o.o., da se pri investiciji v Blok 6 ni ravnala po zahtevah Zakona o javnem naročanju in Direktive 2004/17/ES. V tem času pa so bile podpisane vse pogodbe in oddana vsa dela pri projektu.

Vir: VMESNO POROČILO o javnem naročanju pri investiciji v blok 6 TEŠ, Poglavje 8.

2 responses

  1. V naslovu članka je zapisana trditev, da sta vladi Janše in Pahorja omogočili korupcijo stoletja v TEŠ 6. Verjetno je to preoptimistična trditev, sesutje bančnega sistema v letih 2009-2013 skupaj z bančno sanacijo, ki je sledila od leta 2013 dalje, bo verjetno krepko presegla 500 mio, kolikor je bil HSE prisiljen odpisati zaradi predrage izgradnje TEŠ 6.
    Številke pri bančni sanaciji niso dokončne, odvisne bodo od izkupička od prodaj saniranih bank in prodaj slabih terjatev bank preko DUTB. Zaenkrat smo prodali preko DUTB dobro milijardo slabih terjatev in ostalega prenešenega premoženja, in od bank le NKBM (za 250 mio, kar je 683 mio manj, kot je bilo v njeno sanacijo vloženo), preostale banke, NLB, Banka Celje in A banka še niso prodane. V banke je bilo vloženo skupaj z odpisom podrejenih obveznic 4 mrd, kot zaenkrat kaže, tega zneska s prodajami ne bomo dosegli. Če vzamemo kot okvirno vrednost škode oceno ekonomista Boleta, ki je ugotovil, da je BS ocenila bančno luknjo za najmanj 1,5 mrd pregloboko, bo torej bančna luknja najmanj trikrat večja od tiste pri TEŠ 6. Če pa bomo ubogali diktat Bruslja, da moramo sanirane banke hitro prodati, čeprav pod ceno, bo luknja še večja.
    Me prav zanima, kaj bo ugotovila parlamentarna komisija, ki bo čez nekaj let ugotavljala kako veliko bančno luknjo so skopali odgovorni nosilci političnih funkcij.

  2. Če ja ta komisija res brezzobi tiger,je najbolje,da jo ukinejo in članom le te,prenehajo izplačevati sejnine.Ne vidim pa razloga,da tega poročila ne more upoštevati in preiskati odgovornosti NPU.Če komisija preiskuje in ugotavlja samo politično odgovornost.je NPU,tu zato,da preišče kazensko odgovornost vpletenih.Posebej,če je tako enostavno dokazati malomarnost pri delu,ali celo naklep.
    Tudi komisija za preprečevanje korupcije,bi v takem primeru MORALA ukrepati.Dokler pa ustanavlamo raznorazne komisije,katere nimajo moči ukrepati,ampak lahko samo pišejo mnenja,se bodo dogajale take in drugačne svinjarije.Žal.

Oddajte komentar

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: