Priporočila kot nezaupnica

Medtem ko predsednica vlade Alenka Bratušek praznuje ob objavi priporočil Evropske komisije za odpravo makroekonomskih neravnotežij, ker naj bi pomenila hvalo na hitro pripravljenemu programu stabilnosti s strani nove vlade, pa je dejstvo, da ta priporočila pomenijo veliko nezaupnico delu tako vlade kot Banke Slovenije. Še več, pripročila EK so izjemno ostra, precizna in ne dopuščajo vladi nič manevrskega prostora. So le ukrepi, ki jim mora vlada slediti, in redna poročanja o učinkovitosti izpolnjevanja teh priporočil. Vlada je s temi pripročili de facto vstopila v stand-by program Evropske komisije, vendar s to razliko, da v zameno ne bo dobila nobenega denarja iz Bruslja. Kvečjemu kazen.

Ključna priporočila Evropske komisije (EK) se, ob podaljšanju obdobja glede konsolidacije javnih financ, nanašajo predvsem na štiri točke: učinkovito sanacijo bančnega sistema, izboljšanje sistema nadzora in regulacije bančnega sistema, vzdržno prestrukturiranje prezadolženih podjetij in privatizacijo ter boljše korporativno upravljanje podjetij v državni lasti.

Glede sanacije bank je EK izrazila močno nezaupanje v strokovnost in usposobljenost domačega regulatorja bank (Banka Slovenije), da je sposoben pravilno oceniti kakovost bančne aktive, zato priporoča vladi, da najame neodvisnega zunanjega svetovalca (do junija letos), ki naj opravi pregled kakovosti aktive bank v celotnem sistemu. Hkrati pa vladi naroča naj ob prenosu slabe bančne aktive na DUTB in ob operativni izvedbi prestrukturiranja podjetij, katerih lastniški deleži se bodo prenesli na DUTB, poskrbi, da bo prestrukturiranje in razdolževanje podjetij potekalo v skladu s pravili o državni pomoči. To pomeni, vlada bodisi ne sme dajati posebnih poroštev za podjetja, ki so v okviru programa prestrukturiranja, ali pa mora za vsak primer posebej zaprositi za dovoljenje za podelitev državne pomoči. Vendar pa EK hkrati vladi priporoča, da ta proces prestrukturiranja izvede v skladu s tržnimi pravili, torej da podjetja prestrukturira ob prodaji njihovih lastniških deležev zasebnim investitorjem, s čimer bo potrebno čim manj javnega denarja za njihovo reševanje.

Glede nadzora in regulacije bančnega sistema je EK izrazila veliko nezaupanje v BS in naročila vladi naj pregleda regulativni okvir za banke in okrepi nadzorne zmogljivosti, transparentnost in statistična razkritja. Pri tem EK v sami oceni priporoča, da bi moral regulator zagotoviti redne stresne teste po načelu „od spodaj navzgor“, ki morajo postati sistemski in ki jih je treba javno objavljati. To naj bi ob ustreznih makro stres testih (od zgoraj navzdol) povrnilo zaupanje v bančni sektor in zagotovilo njegovo trajno stabilnost.

EK vladi priporoča vzdržno prestrukturiranje podjetniškega sektorja, kar pomeni predvsem spoštovanje tržno usmerjenih rešitev pri razdolževanju in prestrukturiranju podjetij, pripravo pravnega okvira za izvensodno prestrukturiranje podjetij in izboljšanje insolvenčnih postopkov za hitrejše reševanje stečajnih postopkov. To seveda pomeni, da se bo okrepila vloga upnikov, ki bodo lahko dosedanje lastnike v ustrezni meri izrinili z namenom reševanja svojih terjatev ter s tem tudi podjetja.

EK kot enega izmed glavnih krivcev za sedanje stanje v Sloveniji vidi v preveliki lastniški vlogi države v bankah in podjetjih ter posledični navzkrižni prepletenosti interesov. EK zato priporoča, da vlada po končani sanaciji lastniške deleže v bankah proda, lastniške deleže v nefinančnih podjetjih pa razdeli na ključne in neključne, pri tem pa neključne proda po vnaprej določenem programu privatizacije. Ob tem mora država izboljšati način upravljanja njenih lastniških deležev, in sicer predvsem s prenosom lastniških deležev na SDH in enotnim upravljanjem, s pripravo sektorskih politik za vsako posamezno področje in z boljšo izbiro upravljalcev in nadzornikov (EK priporoča uvedbo registra imenovanj v upravne odbore in nadzorne svete podjetij v državni lasti z zahtevami po razkritju interesov).

Dejstvo je, da bo upoštevanju teh priporočil gospodarska krajina Slovenije v nekaj letih povsem drugačna od tega, kar smo poznali zadnjih 20 let. Precej manj bo države v gospodarstvu in precej manj klientelizma, s tem pa tudi manj možnosti, da se podobna gospodarska katastrofa še kdaj ponovi v takšnem obsegu.

2 responses

  1. Spostovani profesor:
    Ali mi lahko prosim odgovorite kdaj ste pisali pozitivne ocene kaki vladi, ali pohvalili kaksne politike,
    Kaksne so bile Vase izkusnje in uspehi ko ste bili minister?
    Katera Slovenska vlada je bila uspesna?
    Hvala v naprej:
    Janez Hacin, iz Zeneve

%d bloggers like this: