Igor Bavčar ima prav – Mercator ne more rešiti živilcev

Po raziskavah Gfk-Iteo je imel Mercator leta 2003 41,7 % tržni delež v prodaji na drobno z izdelki vsakdanje potrošnje, leta 2005 je imel 45,5%, leta 2006 45.8% tržni delež, konec leta 2007 pa po raziskavi agencije Valicon le še 37% (menda zaradi spremembe metodologije). Dejstvo je, da Mercator ne v tej ali drugačni lastniški strukturi ne more rešiti slovenske živilske industrije, dokler ta med 60 in 90% svoje proizvodnje proda na domačem trgu, medtem ko je obseg izvoza živilskih proizvodov leta 2008 na enaki ravni kot leta 1999. Pa tudi na domačem trgu živilskim podjetjem konstantno upada tržni delež, saj se po podatkih SURS njihova prodaja na domačem trgu že najmanj od leta 1998 trendno zmanjšuje. Zakaj? Zato ker je obseg domačega trga premajhen za doseganje ekonomij obsega. Proizvodnja samo za domači trg se preprosto ne splača, ker ne omogoča pokritja fiksnih stroškov ter stroškov vlaganj v nove izdelke. Uspešna slovenska podjetja so samo tista, ki večino svoje proizvodnje izvozijo, denimo Gorenje, Revoz, Lek, Krka itd. približno 90% svoje prodaje ustvarijo na tujih trgih, prodaja za domači trg je zgolj dodatek.

Mercator tudi ne more biti rešitelj slovenske živilske industrije na tujih trgih, ker bi to najprej pomenilo, da se naša živilska podjetja strateško omejujejo le na trge nekdanje Jugoslavije, kjer ima Mercator nekaj hipermarketov. Zanemarjajo pa druge, bolj zahtevne trge z višjo kupno močjo. Toda tudi na trgih bivše Jugoslavije našim živilcem Mercator ne more bistveno pomagati k njihovi prodaji, saj ima po lastnih podatkih (Poslovno poročilo 2007) v letu 2007 na Hrvaškem le 6%, v Srbiji 8% in v Bosni le 2% tržni delež. Ne, slovenska živilska podjetja svojega preživetja in razvoja ne morejo utemeljiti na Mercatorju. Preživela in rasla bodo le, če bodo uspela razvijati odlične in cenovno konkurenčne izdelke ter jih znala prodajati po vsej Evropi. Tudi sama usmeritev na trge nekdanje Jugoslavije jim pri tem ne more pomagati, ker je tudi ta trg premajhen, da bi pokril stroške razvoja in proizvodnje privlačnih in visoko kakovostnih proizvodov. Slovenska živilska podjetja morajo radikalno spremeniti svoje poslovne strategije in se usmeriti v ustvarjanje proizvodov, privlačnih za izvoz po vsej Evropi.

Poglejte čez mejo v Avstrijo. Avstrijska živilska podjetja so izjemno uspešna, ker delajo odlične proizvode in ustvarjajo blagovne znamke ter jih znajo prodajati v tujini. Še več, pomena blagovnih znamk se zavedajo do te točke, da jih celo odkupujejo od slovenskega lastnika Droge-Kolinske, ki na veliko prodaja njene najbolj znane blagovne znamke zaradi premajhne dobičkonosti. Toda kaj vam pove dejstvo, da se avstrijskemu Hippu splača kupiti blagovno znamko Čokolešnik, ki jo lastnik Istrabenz prodaja zaradi premajhne dobičkonosti? To dejstvo govori o prisotnosti vizije pri pravih lastnikih in pomanjkanju vizije pri finančnih holdingih domačega porekla. In če domači lastniki živilskih podjetij nimajo vizije, kaj strateško početi s svojim premoženjem, jim niti Bog niti Mercator ne v popolni domači, ne tuji in ne državni lasti ne more pomagati.

Zelo odkritosrčno je to dejstvo včeraj v Polemiki na nacionalki izrekel Igor Bavčar, kot predsednik enočlanske uprave Istrabenza, lastnika Droge-Kolinska, ki razprodaja njene blagovne znamke: »Živilska industrija lahko sebe reši le sama.«

5 responses

  1. Odlično napisano. Me je pa včeraj popadla sveta eza, ko je Šrot razkladal, češ da s svojimi izdelki ne more v Avstrijo zaradi nacionalizma oz. da kljub kvaliteti ne morejo izvažati. Mene pa bolj zanima zakaj je 1,5 l radenska v Celovcu po 36 centov, večina avstrijskega, nemškega in nizozemskega piva pa je cenejša od Laškega? In na Šrotovo vprašanje, če kdo res misli, da so tako neumni, da ne znajo narediti dobrega izdelka, mu lahko samo odgovorim z velikim DA. Pivovarna Laško je dejansko z nakupom ali prigrabljenjem Radenske, Uniona in Fructala podjetja samo slabila in uspela v nekaj letih zelo oslabiti, da ne zapišem uničiti bleščeče blagovne znamke. Drugega kot da so nekajkrat zamenjali embalažo in etikete res ni bilo opaziti…
    Tole tarnanje živilske industrije je prav abotno. V vsaki avstrijski trgovini lahko kupiš opran krompir na katerem je jasno napisano ali je biološko pridelan in za kakšne jedi se ga lahko uporablja. Kupiš lahko celo BIO-vino ipd. Kmetje gojijo neverjetne količine zelenjave in reklamirajo avstrijsko poreklo, kvaliteto in ustrezen nadzor živil. Pri nas pa …

  2. Napisana dejstva (žal) držijo vendar bi odprl še en vidik. Pozicija slovenskih produktov je bila na zavidljivi ravni kar se je kazalo na vrhuncu srbskega nacionalizma, ko so kljub splošni anti slovenski tezi kupovali pralne stroje Gorenje ?! Pač so najboljši! Da ne govorim, da so slovenske znamke bile in so še vedno pojem kvalitete. (Radenska, Fructal, Elan, itd). Vendar se tega zavejo vsi drugi prej kot mi sami. Zgrešena Ruplova zunanja politika (torej zunanja politika vseh vlad, ki so imenovala Rupla za ZM) je pripeljala do tega, da smo z vztrajnimi napakami prepričali celo jugo, da smo Slovenci egoistični odpadniki, ki so se v EU pokvarili in postali arogantne svin… Ali je nateg jugo ljudstva z vlogami LB bil res potreben? Ne govorim o tem, da smo bili dolžni to plačati. Ampak si zamislite kakšen učinek bi to imelo ob pravilni komunikaciji. 23 MIO trg bi bil naš!!! Kdo zna to ovrednotiti? Politika Mercatorja in razni sestanki so podjetje oropali vizije. In danes res drži, da: sam se reši in bog te bo rešil. Vendar priložnost ,ki smo jo zafurali se ne bo ponovila tako hitro. Kot mi je dejala blagajničarka Mercatorja v Puli. Evo Slovenci, kad je bio Jankovič znali smo šta radimo i bilo nam je drago a sada ide sve k vrgu! Jer ste trebali to učinit? Pa smo Slovenci taki pacienti? Pri naši »podmizni« politiki pa res ne potrebujemo krize….
    In Bavčar, če ga institucije ne bodo prizemljile pomeni, da imamo gnil sistem in verodostojnost pravne države bo oddaljena fikcija.

  3. Hm, Črt, Soršakova naloga po zakonu o varstvu konkurence je, da zagotavlja spoštovanje konkurenčnega prava v Sloveniji in preprečuje zlorabe monopolnih oziroma dominantnih položajev itd., ne pa da rešuje živilce. Glede metod dela pa si je treba pogledati delovanje ameriških regulatornih in preiskovalnih organov, ki so učinkoviti prav zaradi tega, ker lahko zaplenijo in pregledajo vso dokumentacijo inkriminiranih subjektov, tudi računalniške diske, e-mail korespondenco…
    Mislim pa, da bi se ti v tem primeru moral vzdržati tega komentiranja, saj veš, zakaj…

  4. Huh, ne vem, če je tako kritično, da se odpovem komentiranju, saj gre za zelo generične komentarje na zelo generično temo.
    Brez poskusa prejudiciranja končne odločitve v zvezi z zlorabo prevladujočega položaja Mercatorja, sem namigoval zgolj na to, da so živilci posegli tudi za UVK-jem kot sredstvom, s katerim bodo dosegli “pravico na trgu”.

    Metode dela UVK (tudi zaplemba opreme, če je treba) me sploh ne motijo, še posebej če so bile izkoriščene ostale metode pridobivanja podatkov.

%d bloggers like this: