Bank recovery and deleveraging of banks and companies in Slovenia

Marko Simoneti and Božo Jašovič

Indebtedness of companies (non-financial corporations) is one of the main reasons for stagnation of lending activity of the banks. Slovene companies are one of the most indebted in the Eurozone, taking into account the leverage ratio. At the end of 2011, the ratio deteriorated for Slovene companies despite the deleveraging and reached 143 per cent of equity capital. This information proves that over-indebtedness of companies in the years before the crisis, when standards of indebtedness and investment criteria were loose, is not the only issue; there is also reduction of companies’ capital due to unfavourable market situation and poor operating results. To reach a more stable level of leverage ratio (ca. 100 per cent), Slovene companies would need to decrease the debt by over EUR 5 billion and, at the same time, increase the equity by the same amount. * Nadaljujte z branjem

Kako bomo uresničevali fiskalno pravilo

Bine Kordež

V ustavo smo zapisali zlato fiskalno pravilo in najbrž smo s tem naredili dober umetniški vtis. Sprememba dosedanjih stališč aktualne koalicije do tega vprašanja so najbrž razgovori premierke »ob robu« srečanja v Bruslju. Da imamo cilj uravnotežiti javne finance seveda ni sporno in mogoče bo deklarativni zapis tega pravila v najvišji pravni akt države pripomogel k večji zavzetosti za odpravo primanjkljaja. Lahko da tudi tujina v takšni opredelitvi vidi večjo kredibilnost države in s tega vidika je sprejetje pozitiven korak. Vseeno bi se pri vseh načelnih opredelitvah za to, morali zavedati, da realizacija tega pravila v krajšem času preprosto ni uresničljiva. Dejstvo je namreč, da proračuna ne moremo dolgoročno uravnotežiti ne z višjimi davki in še manj z varčevanjem temveč samo s pospešeno gospodarsko rastjo, katere pa zaenkrat ni na vidiku Nadaljujte z branjem

Zadnji dnevi umetnega raja?

Do konca naslednjega tedna bo bolj jasno po kateri trajektoriji se bo gibala usoda Slovenije v naslednjih nekaj letih. Evropska komisija (EK) se bo opredelila do slovenskega paketa ukrepov v programu stabilnosti. In če ne bo zadovoljna, se lahko odloči, da za Slovenijo uvede »postopek za zmanjšanje presežnih neravnovesij«. Ker je v podobni situaciji tudi Španija, se zna zgoditi, da iz političnih razlogov do uvedbe tovrstnega ukrepa zoper obe državi ne bo prišlo. Kar pa ne pomeni, da bo Komisija križem rok gledala na poslabševanje situacije v Sloveniji. Pač pa bo v Slovenijo poslala »tehnično pomoč«. * Nadaljujte z branjem

Hilda Tovšak in intelektualno nedoraslo sodstvo

Pri popolnoma zgrešeni logiki in zdravi pameti slovenskega pravosodja me ne preseneča, da je pravosodni minister Senko Pličanič stopil v bran Hariju Furlanu, češ kako je odgovoren, da je ponudil svoj odstop, če se izkaže, da je storil napako. Napačna logika se je samo – tako kot se v Sloveniji vrti ne le 20, ampak 60 let – odvrtela naprej do politike, ki postavlja sistem. Ne more biti pameten sistem, če ga postavljajo razmeram intelektualno nedorasli ljudje, da parafraziram predsednika države Boruta Pahorja. Nadaljujte z branjem

Primer Diners in posojilno – razdolževalna šizofrenija po slovensko

Bine Kordež

Dogajanja z družbo Diners Club d.o.o. je pravzaprav ena tipičnih zgodb, ki so se in ki se dogajajo v Sloveniji. Ne opredeljujem se o poslovnem modelu podjetja, niti osebno ne poznam nikogar od vpletenih, a na osnovi bilančnih podatkov lahko ocenimo dogajanja v preteklosti. Podjetje je imelo zanimivo poslovno priložnost, precejšnje možnosti za rast in za izbran model poslovanja je potrebovalo tudi precejšnja finančna sredstva. Ob tem pa lastnik kakih večjih lastnih virov ni imel in običajno tudi ni bil zainteresiran v podjetje spustiti druge lastnike, na drugi strani pa so bile banke pred nastopom krize pripravljene podpreti projekte s posojilnimi viri ne glede na obseg lastniških virov. Nadaljujte z branjem

One funeral at a time ali Slovenija se bo razvijala z vsakim pogrebom

Sandra Damijan

Fizik Max Planck je nekoč dejal, »nova znanstvena resnica ne doživi zmagoslavja zato, ker prepriča nasprotnike, temveč zato, ker nasprotniki sčasoma umrejo, medtem pa odraste nova generacija, ki je seznanjena z resnico«. Na žalost, njegova logika velja za Slovenijo tudi onkraj znanosti. V upravljanju institucij, na primer. Nisem še slišala za primer nepoštene politične ali gospodarske elite, ki bi jo logika in razum prepričala, da se nepoštenost ne splača. Pač pa nadaljuje s svojim ravnanjem, dokler je ne dobijo s prsti v marmeladi. In ko se to zgodi, jo državljani zamenjamo in na oblasti nadomestimo z naslednjo elito. Ne pa tudi njenega ravnanja. Nadaljujte z branjem

Ekonomsko suverenost smo pojedli, zdaj samo še beračimo

Program stabilnosti, ki ga je prejšnji teden vlada poslala v Bruselj, je najbrž zadnja stopnja preden bo Slovenija efektivno prisiljena zaprositi za evropsko finančno pomoč. Tudi če si same pomoči ne bi želela. Če Evropska komisija (EK) ne bo zadovoljna s slovenskim paketom ukrepov, se namreč lahko odloči, da za Slovenijo konec maja uvede »postopek za zmanjšanje presežnih neravnovesij«. Ta postopek pa efektivno pomeni, da bo zaradi nezaupanja EK eksplodiralo tudi nezaupanje finančnih trgov v Slovenijo. To pa pomeni dvig obrestnih mer daleč prek še vzdržne ravni zadolževanja, to je magične meje 7%, zaradi česar bi Slovenija bila prisiljena formalno zaprositi za finančno pomoč. * Nadaljujte z branjem

Kako iz spirale pogube

Zmotno je prepričanje, da denar, ki so ga banke v obliki posojil dajale tajkunom, še vedno nekje je – tega denarja ni več. Če so ga menedžerji dobili za odkup podjetij, so ga za to tudi porabili. Zaslužili so prodajalci, prejšnji lastniki delnic. Večino tega denarja sta dobila Kad in Sod, ki sta ta podjetja prodajala, nekaj pa zasebni lastniki prevzemnih podjetij. Kaj so potem ti naredili z njim, ne vemo, vendar sami menedžerji in bankirji, ki so posojila dajali, tega denarja nimajo. Mogoče je kdo kaj spravil v tujino, ampak tega ne more biti veliko, največ nekaj deset milijonov, s čimer pa se ne da reševati krize. Nadaljujte z branjem

Naj vsakdo študira? In to v domači vasi?

Kar pa se tiče števila fakultet in univerz, bi bilo verjetno bolj smiselno kakšno od fakultet ali celo univerz ukiniti kot pa postavljati nove. Univerzo v vsako slovensko vas pač ni pravo geslo. Prejšnja vlada je prižgala zeleno luč za ustanovitev več novih fakultet, ki s strokovnostjo niti potrebo niti finančno zmožnostjo države nimajo nobene zveze. Še več, ena redkih komparativnih prednosti Slovenije, ki so jo priznavali v tujini, je bil zelo dobro izobražen kader, predvsem inženirski. Ustanavljanje nekonkurenčnih (beri nekakovostnih) in na ideološki osnovi postavljenih novih fakultet nas pelje v nacionalno katastrofo. Nadaljujte z branjem

Je slika Slovenije res tako črna?

Ekonomska situacija v Sloveniji seveda ni dobra. Vseeno pa tudi ni tako slaba, kot se običajno predstavlja v medijih in kot nas vidijo v tujini. V aktualnih ocenah razmer vse pogosteje prevladajo drugi vidiki kot pa konkretne številke. Pomembnejša je psihologija, zaupanje, kot pa dejanske razmere. Zato velja izpostaviti nekaj ključnih podatkov in kazalcev, po katerih bi bila lahko ocena pomembno drugačna. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: