Prisilna uprava iz Bruslja

Nekateri narodi so res malce čudni. Srbi praznujejo poraz na Kosovem polju izpred dobrih 600 let, s katerim so izgubili politično suverenost. Slovenci praznujemo poraz v dražgoški bitki, po kateri so se po umiku partizanov Nemci znesli nad civilnim prebivalstvom Dražgoš. Alenka Bratušek pa, kot da gre za gasilsko veselico, praznuje ob objavi priporočil Sveta EU za odpravo makroekonomskih neravnotežij, s katerimi je bila vladi de facto odvzeta opravilno suverenost. * Nadaljujte z branjem

Hvala Bruslju, ker nas je zaščitil pred norostmi te vlade

“Vlada Alenke Bratušek nima kaj praznovati. Praznujemo lahko davkoplačevalci, saj nas je Evropa zaščitila pred nekaterimi ukrepi, za katere se je še v opoziciji prizadevala sedanja vlada,” je v Pogledih Slovenije včerajšnje odzive vlade na priporočila Bruslja komentiral ekonomist Jože P. Damijan. Nadaljujte z branjem

Priporočila kot nezaupnica

Medtem ko predsednica vlade Alenka Bratušek praznuje ob objavi priporočil Evropske komisije za odpravo makroekonomskih neravnotežij, ker naj bi pomenila hvalo na hitro pripravljenemu programu stabilnosti s strani nove vlade, pa je dejstvo, da ta priporočila pomenijo veliko nezaupnico delu tako vlade kot Banke Slovenije. Še več, pripročila EK so izjemno ostra, precizna in ne dopuščajo vladi nič manevrskega prostora. So le ukrepi, ki jim mora vlada slediti, in redna poročanja o učinkovitosti izpolnjevanja teh priporočil. Vlada je s temi pripročili de facto vstopila v stand-by program Evropske komisije, vendar s to razliko, da v zameno ne bo dobila nobenega denarja iz Bruslja. Kvečjemu kazen. Nadaljujte z branjem

Bank recovery and deleveraging of banks and companies in Slovenia

Marko Simoneti and Božo Jašovič

Indebtedness of companies (non-financial corporations) is one of the main reasons for stagnation of lending activity of the banks. Slovene companies are one of the most indebted in the Eurozone, taking into account the leverage ratio. At the end of 2011, the ratio deteriorated for Slovene companies despite the deleveraging and reached 143 per cent of equity capital. This information proves that over-indebtedness of companies in the years before the crisis, when standards of indebtedness and investment criteria were loose, is not the only issue; there is also reduction of companies’ capital due to unfavourable market situation and poor operating results. To reach a more stable level of leverage ratio (ca. 100 per cent), Slovene companies would need to decrease the debt by over EUR 5 billion and, at the same time, increase the equity by the same amount. * Nadaljujte z branjem

Kako bomo uresničevali fiskalno pravilo

Bine Kordež

V ustavo smo zapisali zlato fiskalno pravilo in najbrž smo s tem naredili dober umetniški vtis. Sprememba dosedanjih stališč aktualne koalicije do tega vprašanja so najbrž razgovori premierke »ob robu« srečanja v Bruslju. Da imamo cilj uravnotežiti javne finance seveda ni sporno in mogoče bo deklarativni zapis tega pravila v najvišji pravni akt države pripomogel k večji zavzetosti za odpravo primanjkljaja. Lahko da tudi tujina v takšni opredelitvi vidi večjo kredibilnost države in s tega vidika je sprejetje pozitiven korak. Vseeno bi se pri vseh načelnih opredelitvah za to, morali zavedati, da realizacija tega pravila v krajšem času preprosto ni uresničljiva. Dejstvo je namreč, da proračuna ne moremo dolgoročno uravnotežiti ne z višjimi davki in še manj z varčevanjem temveč samo s pospešeno gospodarsko rastjo, katere pa zaenkrat ni na vidiku Nadaljujte z branjem

Zadnji dnevi umetnega raja?

Do konca naslednjega tedna bo bolj jasno po kateri trajektoriji se bo gibala usoda Slovenije v naslednjih nekaj letih. Evropska komisija (EK) se bo opredelila do slovenskega paketa ukrepov v programu stabilnosti. In če ne bo zadovoljna, se lahko odloči, da za Slovenijo uvede »postopek za zmanjšanje presežnih neravnovesij«. Ker je v podobni situaciji tudi Španija, se zna zgoditi, da iz političnih razlogov do uvedbe tovrstnega ukrepa zoper obe državi ne bo prišlo. Kar pa ne pomeni, da bo Komisija križem rok gledala na poslabševanje situacije v Sloveniji. Pač pa bo v Slovenijo poslala »tehnično pomoč«. * Nadaljujte z branjem

Hilda Tovšak in intelektualno nedoraslo sodstvo

Pri popolnoma zgrešeni logiki in zdravi pameti slovenskega pravosodja me ne preseneča, da je pravosodni minister Senko Pličanič stopil v bran Hariju Furlanu, češ kako je odgovoren, da je ponudil svoj odstop, če se izkaže, da je storil napako. Napačna logika se je samo – tako kot se v Sloveniji vrti ne le 20, ampak 60 let – odvrtela naprej do politike, ki postavlja sistem. Ne more biti pameten sistem, če ga postavljajo razmeram intelektualno nedorasli ljudje, da parafraziram predsednika države Boruta Pahorja. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: