Slovenija ne sme dobiti finančne pomoči

Tako ne gre več naprej. Svežnji pomoči v pravih rokah lahko preprečijo katastrofe, kot je bil na primer padec banke Lehman Brothers . A varnostnih mehanizmov, pomembnih kot so, ne gre izkoriščati v nedogled. Kaj pa slovenski upi na pomoč iz evropskega stabilnostnega mehanizma (ESM)? Upam, da pomoč ne bo odobrena. Nadaljujte z branjem

Varčevanje + zagon gospodarstva = OŽEMANJE

Tisti, ki so v zadnjem mesecu trdili, da je nova vladna koalicija brez koncepta, nimajo prav. Vladni koncept oziroma ekonomsko filozofijo nove vlade je v intervjuju izpred dveh tednov dokaj precizno definirala predsednica vlade Alenka Bratušek: »Ne moreš imeti socialne države pri izdatkih in neoliberalne pri prihodkih ter hkrati izravnan proračun«. In ta koncept naravnost žari iz vsakega odstavka v četrtek sprejetega, čeprav rahlo omiljenega, Programa stabilnosti. Programa, ki naj bi ga v naslednjem letu izvajala vlada. * Nadaljujte z branjem

Slika dneva: Vpliv programa stabilnosti na padec BDP

Fiskalna prilagoditev, ki jo večinoma na prihodkovni strani prinaša Program stabilnosti 2013 (PS), ki ga je vlada danes poslala v Bruselj, bo za približno eno milijardo evrov znižala domače povpraševanje. Država bo znižala svoje investicije in materialno porabo, na drugi strani bo država davkoplačevalcem denar, ki bi ga porabili za potrošnjo, pobrala v obliki davkov in ga dala v bančne bilance. Ni treba biti strokovnjak za kvantno fiziko, da bi ugotovili, da bo ta milijarda evrov domačega povpraševanja, ki bo umanjkala, pač v ustrezni meri meri zmanjšala BDP.

Slika: Dinamika BDP zaradi  vladnih ukrepov v 2013 (2008 Q3 = 100)

Vpliv PS na BDP Nadaljujte z branjem

Koliko je Janševa vlada dejansko privarčevala?

Nedavno smo lahko v Financah prebrali zapis bivšega finančnega ministra g. Šušteršiča z osnovno poanto, da je prejšnja vlada z ustrezno fiskalno politiko in varčevanjem uspela v lanskem letu znižati proračunski primanjkljaj države za kar 880 milijonov evrov. Sam pa sem v analizi podatkov Ministrstva za finance (Konsolidirana bilanca javnega financiranja) ugotavljal, da je bil finančni izplen varčevalne politike vlade dokaj šibak. Glede na tako velike razlike, je vsekakor zanimivo pogledati iz česa izhajajo in kaj se je lani v javnih financah pravzaprav res dogajalo. Če je namreč fiskalna politika prejšnje vlade v samo enem letu omogočila skoraj milijardno znižanje državnega primanjkljaja, potem je s takšno politikov vsekakor smiselno in potrebno nadaljevati. Nadaljujte z branjem

Prisilna uprava iz Bruslja?

Financial Times danes poroča, kot se je napovedovalo že v neformalnih pogovorih s predstavniki Evropske komisije, da v Bruslju razmišljajo o nekakšni prisilni upravi za Slovenijo. Pri tem ima EK na voljo dve formalni možnosti. Prva je, da za Slovenijo konec meseca uvede postopek t.i. “excessive imbalances procedure”, ki omogoča kaznovanje države, ki ne izpolnjuje zahtev glede odprave presežnih neravnotežij. Druga oblika je t.i. “intensive EU monitoring”, ki sicer EK ne omogoča, da bi zahtevala izvajanje določenih reform, ampak ji omogoča le bolj tesno spremljanje napredka države pri izvajanju reform. Nadaljujte z branjem

FAQs about the Slovenian bailout (as of early May 2013)

With last week dollar bond emission a bail-out from the troika was avoided in the last minute for 2013?

Yes, the new government put tremendous effort in sucessful launching of the dollar bond emission. The bond emission per se was not questionable as there is an overhang of funds in the US financial markets seeking for profitable investments. In this respect, Slovenia with its relatively low public debt and manageable deficit is a relatively good investment opportunity. Slovenia is a good client to make easy money on. One can easily put it under pressure and skyrocket the borrowing rates. This is reflected in the rates of current dollar bond emission. However, the price paid for this ‘last minute financing’ is – when compared to Italy or Spain – quite high. Borrowing money at this rate is unsustainable, in particular in regard of the current recession. Nadaljujte z branjem

Tik – tak – tik – tak …

Ena izmed priljubljenih stavčnih zvez, ki ju Bratuškova in Čufer rada uporabljata, je, da Slovenija ni Ciper. In da Slovenija potrebuje čas. In pri tem ne skrivata jeze nad spraševalcem, če jima isto vprašanje postavi dvakrat ali trikrat oziroma hoče vedeti, zakaj Slovenija ni Ciper. Ali kaj bo naredila, da se ji ne zgodi Ciper. Tako se je prejšnji teden nad novinarjem Bloomberga znesel tudi Čufer: Nadaljujte z branjem

Situacija v bankah še slabša ter priporočila EK

Kot kaže zadnje poročilo Evropske komisije (In-Depth Review for Slovenia, IDR Slovenia), objavljeno prejšnji teden, je situacija v slovenskih bankah še slabša, kot je razvidno iz poročil Banke Slovenije (Poročila o finančni stabilnosti). Banka Slovenije namreč poroča, da je obseg slabih kreditov v slovenskih bankah konec 2012 zrasel na 14.4% (kot delež razvrščene aktive), konec januarja 2013 pa na 14.6%, medtem ko IDR poročilo EK za tri največje banke v domačem lastništvu, ki imajo skupaj 50% tržni delež (NLB, NKBM in Abanka), navaja delež slabih kreditov konec 2012 med 18% (Abanka) in 28% (NLB) (kot delež vseh kreditov). Nadaljujte z branjem

Ko pridejo na oblast tretjerazredni karieristi

Kakšna je torej kredibilnost ljudi, ki so včeraj naredili vse, da zavrejo, zablokirajo, preprečijo reformne ukrepe, na katere se danes sklicujejo in obljubljajo, da jih  »pospešeno izvajajo dan in noč«?!  Takšna koalicija lahko v neki fiktivni medijski realnosti prepriča določeno število ljudi, ne more pa zavesti nevtralnih tujih opazovalcev dogajanja v Sloveniji. Nadaljujte z branjem

Cimos in kako se podjetje ne sme reševati

V teh dneh lahko redno prebiramo izjave o reševanju Cimosa. Podjetja, ki naj bi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zašel v precejšnje težave. Spremljamo kako se problema lotevajo banke, lastniki in skoraj celotna vlada, prebiramo zveneče besede in naslove o »iskanju celovite rešitve«, »zavedanju nujnosti ohranitve delovnih mest«, »resnosti položaja«, »pravi smeri reševanja«, o »hotenju, da se rešitev najde«… Verjamemo, da bodo vsi vpleteni rešitev res našli, a dogajanje v zvezi s Cimosom je samo še en primer naših nesposobnosti obvladovanja podjetij in zagotavljanja njihovega financiranja. Primer, kako lahko tudi iz dobrega podjetja naredimo državni problem in povzročimo njegovo propadanje. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: