Namesto dviga DDV naj vlada uvede trošarine na vino

Jure Jež

Minister za finance Uroš Čufer je v eni svojih redkih izjav »napovedal« dvig DDV kot nosilni ukrep polnjenja prazne davčne blagajne. Večina uglednih slovenskih ekonomistov je skeptičnih glede pozitivnih učinkov dviga, predvsem zaradi negativnega vpliva na rast BDP in zaposlenosti, zaradi zmanjšanja porabe in vpliva, ki bo najbolj prizadel najrevnejši sloj prebivalstva. Lahko smo prepričani, da bodo na finančnem ministrstvu preverili tudi vse druge možne rešitve za povišanje davčnih prihodkov. Nadaljujte z branjem

Bratuškova na CNN, trgi pa še bolj panični

Medtem ko je predsednica vlade Alenka Bratušek včeraj na  CNN (khmm, izjemno nekredibilno) prepričevala svetovno javnost “We can and we will solve our problems ourselves“, so danes finančni trgi padli še bolj v paniko. Zahtevani donosi na slovenske obveznice so danes poleteli na rekordno raven (6.48%) po lanskem septembru. Nadaljujte z branjem

Razlogi proti sprejemu fiskalnega pravila so namišljeni

Igor Masten

Včeraj (10.4. zvečer) sem gledal Odmeve. Poročali so o sestanku vrha politike glede vpisa fiskalnega pravila v ustavo na današnji seji Državnega zbora. Predsednica vlade je za po sestanku pojasnila, da načelna podpora pravilu velja, da pa razmišljajo ali ne bi bilo potrebno izvorno besedilo predloga spremeniti. Ključni pomislek, ki ga je navedla, je bil, da Slovenija po današnjih projekcijah do leta 2015 (kot je predlog besedila ustavnega zakona) ne bo sposobna uvesti fiskalnega pravila, saj do takrat ne bo sposobna uravnotežiti proračuna. Podobne razloge so navajali še nekateri, na primer tule. Zato nekateri omenjajo, naj bi predloga zakona spremenili tako, da naj bi pravilo začelo veljati šele leta 2017. Nadaljujte z branjem

In sonce se vrti okrog zemlje – odgovor Banki Slovenije

Zahvaljujem se gospe Mirjani Samardžija, uslužbenki Banke Slovenije, ki si je vzela čas, da ja napisala odgovor na moj komentar “Kako dober guverner je bil Marko Kranjec?” Sicer bi raje videl, da bi si tako ona kot njeni sodelavci na BS vzeli še malce več časa za odgovor, vsaj toliko, da bi premislili svoje odgovore, preden jih posredujejo javnosti. Spodaj zelo na kratko in vljudno odgovorjam na odgovor gospe Samardžije. Nadaljujte z branjem

“Neoliberalna” priporočila OECD: Sanacija bank, fiskalna konsolidacija, strukturne reforme

OECD je danes v Ljubljani predstavil OECD Economic Survey SLOVENIA, v katerem kot glavne probleme v Sloveniji navaja neizvedene reforme, neizvedeno sanacijo bank, močno zadolženost podjetij ter posledično negativni učinek na gospodarsko aktivnost, brezposelnost in zastal izvoz. Nadaljujte z branjem

Zarota za tiste, ki ne marajo teorij zarot

Tudi za tiste, ki načeloma ne verjamemo v teorije zarot in moč ozadij, se mnogo dejanskih dogajanj včasih preveč ujema s teorijo zarote, da bi lahko šlo zgolj za naključje. Ena izmed takšnih stvari je padec Janševe vlade, o čemer s kolegi, ki smo preveč na realnih tleh, da bi verjeli v “višje sile”, vseeno povsem resno razpravljamo o pravih razlogih v ozadju. Zrežiran padec Janeza Janše, kot ga je popisal Mitja Kunstelj na svojem blogu mikstone, v skladu z ostalimi informacijami nakazuje na filmsko dobro režijo “stricev”. Pa naj bo resnična ali ne. Nadaljujte z branjem

Slika tedna: Kaj Slovenijo dela banana republiko?

Stane Kovač je ta teden v Financah lepo popisal odziv finančnih trgov na izvolitev vlade Alenke Bratušek. Ko je Bratuškova 20. marca v državnem zboru predstavila ekonomski program svoje vlade (konec javnofinančnega varčevanja, preobrat pri sanaciji bank in nedefiniran zagon gospodarstva), so finančni trgi zašli v paniko (glej sliko 1). Obrestne mere na 8-letne slovenske obveznice so v enem tednu zrasle na 6.37%.

Vir: Finance Nadaljujte z branjem

Čufer bi dvignil davke? Katere?

Finančni minister Uroš Čufer se je seznanil z nekaterimi številkami iz svojega resorja. Dovolj, da je napovedal dvig DDV, pojavljajo pa se špekulacije tudi o dvigu stopnje davka od dohodka pravnih oseb. Toda pri razmišljanju o smiselnosti dvigovanja različnih davkov je treba najprej pogledati fiskalno izdatnost posameznih davkov ter njihov vpliv na gospodarska gibanja. O tem se je na tem blogu v preteklih mesecih že precej pisalo. Denimo Bine Kordež je (tukaj in tukaj) pokazal, da je izdatnost prihodkov od trošarin vsaj enaka izdatnosti od dviga DDV, ima pa manj negativnih učinkov. Igor Masten pa je pokazal, da bi dvig DDV na dolgi rok imel negativne posledice na rast in zaposlenost. Toda poglejmo še nekaj preprostih dejstev, ki izhajajo iz izvrševanja proračuna v letih 2011 in 2012. Nadaljujte z branjem

Na dnu ali lahko gremo še nižje?

Če pogledate različne lestvice konkurenčnosti držav za leto 2012 in na njih poiščete Slovenijo, boste dobili vtis, da se je čas ustavil. Po vrhuncu konkurenčnosti v letih 2008 in 2009 je nato z enoletnim zamikom glede na makroekonomske kazalce prišel dramatičen padec. Tako na lestvici IMD kot na lestvici World Economic Forum (WEF) je Slovenija izgubila 20 mest. Nato pa se je čas ustavil. Slovensko gospodarstvo je hiberniralo v globoki krizi in njegova konkurenčnost je ostala tam na dnu, na zgodovinsko najnižji točki. Vprašanje je le, ali je to že pravo dno ali pa lahko gre še nižje.* Nadaljujte z branjem

Slovenija kot kolateralna škoda Cipra

Da ne bo kdo očital, da ekonomisti v tujini širimo negativne sentimente o Sloveniji. V bistvu je obratno, slovenska politika je sama po sebi najslabši glasnik dogajanja v Sloveniji, saj bodisi politiki preveč govorijo napačne stvari (primer izjav Janeza Janše lani) bodisi s svojim načinom (ne)delovanja in političnega prerivanja na oblasti namesto reformiranja alarmirajo tujino. Kot primer načina pomirjanja tuje javnosti z bolj realističnimi ocenami dejanskega stanja (kot pa jo vidijo v tujini) navajam zapis v avstrijskem Der Standardu: Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: