Kako dober guverner je bil Marko Kranjec?

Prejšnji teden sem se v oddaji Pogledi Slovenije samo zelo kislo nasmejal, ko je odhajajoči guverner Banke Slovenije (BS) Marko Kranjec pripovedoval zgodbo o tem, zakaj je bila BS februarja 2009 tako proti našemu predlogu slabe banke in kako izvrstno je BS opravila vlogo stabilizacije bančnega sistema. *

Prvi argument guverneja Kranjca je bil, da je bil slovenski bančni sistem v začetku leta 2009 v dobri kondiciji in da je bilo slabih terjatev le za 3.7% bilančne vsote bank. Drugi argument pa je bil, da je pod njegovim vodstvom BS odlično poskrbela za stabilnost slovenskega bančnega sistema, saj pri nas, denimo za razliko od Avstrije, kjer naj bi propadla ena banka, v času krize nobena banka ni šla v stečaj. Včeraj pa je na tiskovni konferenci še vehementno polepšal svojo vlogo v času krize, rekoč: “Ocenjujem, da sem dobro vodil to institucijo in nadzoroval bančni sistem. Nikoli pa ne moreš v celoti preprečiti težav v bančnem sistemu. To govorijo tudi izkušnje vseh drugih držav in ne moremo biti boljši kot druge države.

Te in številne druge izjave, ki jih je v času svojega mandata dajal guverner Kranjec, se v luči katastrofalnega stanja v slovenskem bančnem sistemu, ki ga pesti več kot 15% slabih posojil, ki še niti začel ni s sanacijo in kjer je kreditna rast na ničli ali negativna, zdijo enako razumne kot izjave selektorja nogometne reprezentance, ki je na domačem terenu doživela katastrofalni poraz z 12 : 0.

V skladu z duhom teh izjav sta denimo avstrijski in belgijski guverner izjemno slaba guvernerja, saj je v njunem mandatu propadla vsaj ena banka. To, da sta aktivno poskrbela za to, da so bile banke s slabim portfeljem bliskovito dokapitalizirane, sanirane ali pripojene drugim bankam (oziroma celo prodane tujcem), in da sta avstrijski in belgijski bančni sistem danes zdrava in da je kreditna aktivnost pozitivna, je po metodologiji guvernerja Kranjca najverjetneje odraz slabega obvladovanja situacije obeh njegovih kolegov. Tudi prihajajoči guverner Boštjan Jazbec bo po tej Kranjčevi metodologiji verjetno zelo slab guverner, saj bo v njegovem času prišlo do sanacije bančnega sistema, pri čemer bo vsaj ena banka gotovo šla v likvidacijo ali bo pripojena neki drugi.

Dejanski problem guvernerja Kranjca je v njegovem izjemno slabem menedžiranju stabilnosti finančnega sistema v času krize. Njegov izgovor, da je bil delež slabih terjatev v slovenskih bankah zelo nizek, preprosto ne zdrži resne kritike. Jasno je, da so poslovne banke v času izjemne kreditne ekspanzije (med 20 in 30% letno) prikazovale izjemno dobro sliko svojih kreditnih portfeljev. Toda zato imamo nadzornika bančnega sistema, da sproti preverja, kako kvalitetni so kreditni portfelji bank zares. To centralne banke počnejo z rigoroznimi “makro stres testi”, ki ocenjujejo sprembe v kvaliteti portfelja bank v primeru nenadnih izjemno velikih zunanjih šokov. Denimo nastopa gospodarske recesije, nenadnega dviga vodilnih obrestnih mer (Euribor), nenadnega zmanjšanja dostopa do ali podražitve dostopa do refinanciranja. Pa je Banka Slovenije to počela?

Guverner Kranjec je v Pogledih Slovenije zatrdil, da je in da naj si rezultate stres testov pogledamo na spletni strani BS. Toda na spletni strani BS najdemo le en sam stres test, ki ga je BS naredila decembra 2007 (pol leta po Kranjčevem nastopu mandata). Ne najdemo pa stres testov za leta 2008 do 2011. Pač pa najdemo za leti 2010 in 2011 le kratke (enostranske) rezultate evropskih stres testov za NLB in NKBM. Mar torej naša centralna banka v času najhujše finančne krize v zadnjih 80 letih ni samostojno izvajala makro stres testov za slovenski bančni sistem? Ali pa jih skriva?

Če jih skriva, ima verjetno zelo dober razlog za to. Kajti če pogledate makro stres teste BS iz decembra 2007, boste videli, da je BS v času hude zaostritve dostopa do zunanje likvidnosti precej podcenjevala situacijo. BS je tedaj ocenjevala robustnost bančnega sistema na šoke v letih 2008 in do konca 2009, pri tem pa kot glavna tveganja upoštevala padec gospodarske aktivnosti, spremembo obrestne mere (dvig Euribor za 2 o.t.), popoln likvidnostni šok (popolno zaprtje dostopa do refinanciranja v tujini) ter enako v kombinaciji z dvigom premije za tveganje. Medtem ko sta predpostavki glede likvidnostnega in obrestnega šoka primerni, pa je predpostavka glede gospodarske aktivnosti bila povsem zgrešena. BS je namreč predvidela kot največji možni šok padec BDP za zgolj 2.3 odstotne točke. Ponovimo, rast slovenskega BDP v letu 2007 je bila 7%, v 2008 pa je upadla na 3.4% (oziroma za 150% predvidenega največjega šoka), v letu 2009 pa je bila globoko negativna – minus 7.8% (oziroma kar za 640% predvidenega šoka glede na stanje v 2007). Predpostavke BS glede makroekonomskega tveganja so tako bile močno podcenjene, zato seveda benevolentni rezultati testov ne presenečajo – zaradi tega šoka naj bi se rast posojil nebančnemu sektorju iz osnovnih 28.5% v letu 2008 zmanjšala za vsega 1.2 odstotni točki, v letu 2009 pa za 3.9 odstotne točke ob predvideni rasti 20%.

Še huje pa je to, kar v teh stres testih manjka. Med zunanjimi šoki namreč manjka ključno tveganje – dohodkovno tveganje bank zaradi poslabšanja likvidnosti njihovih komitetntov. S poslabšanjem povpraševanja v tujini in doma so se namreč prihodki in s tem likvidnost slovenskih podjetij močno poslabšali. To pa ob korelaciji z izjemno povečano zadolženostjo nebančnega sektorja do konca leta 2007 pomeni seveda ključno tveganje za poplačilo kreditov gospodarskih subjektov. BS v svojem zadnjem stres testu iz leta 2007 preprosto ni upoštevala, da so makro zunanji šoki med seboj močno korelirani, zaradi česar se posamezni šok v korelaciji z ostalimi močno ojača.

Resnično bi zelo rad videl stres teste BS za leta 2008, 2009, 2010 in 2011, če sploh obstajajo. Prav zares me zanimajo uporabljene predpostavke ter seveda ekonometrični model, ki so ga uporabili pri ocenjevanju. Le tako si bom lahko odgovoril na spodnji vprašanji.

Kako naj torej pravilno ovrednotimo delo guvernerja centralne banke v času najhujše možne krize, ki ni pravočasno in s primernim pristopom ocenil kvalitete portfelja, ki ga je nadziral? In ki je kljub tej pomanjkljivi informiranosti ves čas svojega mandata zatrjeval, da je slovenski bančni sistem v dobri kondiciji in da sanacija bank ni potrebna! Da je blefiral ali da je absolutno slabo menedžiral stabilnost slovenskih bank?

________

* Komentar je izvorno objavljen v Financah.

One response

  1. Škoda niste teh podatkov predstavili direktno v oddaji. Ker 80%, ki je gledalo oddajo si misli kako super guvernerja banke Slovenije imamo. Nobena banka še ni propadla. Po podatkih predstavljenih zgoraj pa vse skupaj izpade čisto drugače.

    Sicer pa je bila zanimiva tudi še ena izjava g. Kranjca. Na vprašanje zakaj ni nič ukrepala v praksi. Ko bi morali nekaj v praksi naredit smo šli vsak svoje knjige čitat.

%d bloggers like this: