Bilo je le vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo. Vprašanje pa je, ali bo po koncu evropske medijske protikitajske histerije temu preobratu smela slediti tudi evroposka politika, ki je pod popolnim ameriškim nadzorom. Upal bi si staviti, da še kar nekaj časa ne bo smela. Dokler EU ne bo gospodarsko, tehnološko in politično suverena, bo samo ekspozitura ameriških interesov v Evropi in svetu.
This is extraordinarily rare.
In fact, according to a key figure in the German business community (who is a dear friend of mine), it’s unprecedented.
An op-ed, two pages, centerpiece, in Germany’s most important economic newspaper (the Handelsblatt) that begs the German establishment to stop looking at China via the prism of propaganda. And it’s by their Shanghai bureau chief – not some outside contributor.
The title is “The China debate cannot continue like this!” and the article makes the case that it’s suicidal, from a German and European standpoint, to keep reducing China to false caricatures rather than facts.
In effect it’s rubbish in, rubbish out: if you tell people lies about China – whichever direction they go (anti or pro) – then obviously the policies that come out will be rubbish, designed for a mirage of a country that exists only in people’s imagination.
Needless to say, this is absolutely music to my ears because it’s literally the main point I’ve been making in my advocacy around China for now almost 10 years. Some are finally seeing the light…
I also believe, as I argued in my article “Are Western media turning China-friendly?” last year (https://arnaudbertrand.substack.com/p/are-western-media-turning-china-friendly) that this type of coverage was bound to happen, and there will be more and more of it.
Why? For a very simple structural reason: China is now too powerful to coerce. The West, and Europe in particular, just don’t have the leverage anymore. Which means that if you tell China to do something and they don’t want to, they just won’t do it. Period.
In this situation, incapable of coercing, your only remaining choice is… convincing. And what do you need if you want to convince someone? Well, you need to understand them: understand how they think, how they behave, what drives them, what they actually want.
In other words: the moment coercion stops being an option, not only does propaganda stop being useful, it begins to be actively harmful as genuine understand becomes a strategic necessity. Reality is finally becoming profitable again.
Which means, if you’re a journalist reading this and you’re peddling some of your usual lies, describing China as some sort of cartoonish dictatorial dystopia that’s simultaneously on the verge of collapse yet a “threat” to the whole world (in short, if you write on China for The Economist or the FT), be on notice: the real threat to your country isn’t China. It’s you.
DAMIJAN blog 
“China is now too powerful to coerce. The West, and Europe in particular, just don’t have the leverage anymore.”
Exactly! Razen ASML-ja, reaktivnih motorjev Roll Royce-a in SNECMA-e in pol milijardnega trga, nimamo praktično ničesar kar bi Kitajci nujno rabili in in česar ne morejo dobiti kjer drugje ali proizvesti sami.
Vsakemu, ki ima IQ večji od številke čevljev bi moralo biti to jasno že pred leti. Zakaj nismo tega “ponotranjili” že prej. Ker smo mislili, da bomo s sesutjem Rusije v Ukrajini in njeno posledično dezintegracijo “obkolili” Kitajsko. Da moraš biti popolnoma nor ali še bolj verjetno- popolnoma obupan nad brezizhodnostjo situacije v Evropi, da se lotiš česa tako ubupnega proti prvi jedrski sili sveta, postaja čedalje bolj očitno. S tem, da je bolj verjetna druga opcija.
Globalistični eliti, ki nam vlada v Evropi (in malo manj v Ameriki), se je sesul svet. Mislili so, da bodo obvladovali svet preko kontrole tehnologije, standardov, kulture in komunikacije, vse to pa podprli s finančno prisilo in tehnološko superiorno vojsko. In ko bo hegemonija zagotovljena, se bodo lotili preurejanja družbe, socialnega inžiniringa oz tki. “woke ” revolucije.
Izkazalo se je, da če nimaš industrijske baze (ta je zdaj na Kitajskem) in surovin ter energije, je vse ostalo osnovano na trhlih temeljih. Pa tik pred tem, ko bi scenarij skoraj uspel! Namesto tega bomo pospešeno drseli v brezno. In nikar si ne delajte utvar. Sprememba ne bo prišla samo z naravnim umikom politikov, prišla bo potem, ko bo dovolj hudo, da se tega ne bo dalo več prenašati. Do takrat pa se bomo bolj ali manj mirno vozili v prepad.
Edina opcija, ki jo je Evropa realistično imela, je bila povezava z Rusijo. Ideja Primakova “Evrope od Lizbone do Vladivostoka”. Rusija jo je ponujala ker se še kako zaveda, da bo slej ali prej soočena s prevladujočim kitajskim vplivom v Aziji. Kitajska ima 1,4 milijardde prebivalcev, iz Sibirije pa so se po 1991 izselili milijoni prebivalcev. Sibirija je prazna! In njen jugovzhodni del z Vladivostokom vred je nekoč pripadal Kitajski. Del, ki si ga je z imperialno politiko prisvojila carska Rusija. V mednarodni politiki je zgodovina še kako važna. Danes Kitajska rabi Rusijo zaradi njenih surovin energije, vojaške in jedrske tehnologije in prevsem jedrskega potenciala kot protiutež Ameriki. Jutri, kdove?
Ne pozabit, da ima Rusija nekaj kar Kitajski primanjkuje še bolj kot surovine in energijo. Vodo! Severna Kitajska je suha! Eden od razlogov za množične investicije v fotovoltaiko in na severu predvsem vetrnice je, da kljub obilici premoga, Kitajska nima dovolj vode. Pozabljamo, da so tudi TE na premog velike porabnice vode. In Rusija je zavrnila kitajske prošnje za delno preusmeritev sibirskih rek na Kitajsko.
Evropa & Rusija je perfect fit. Zakaj potem do tega ni prišlo?. Ker je globalistična evropska elita nezmožna enakopravnega partnerstva, nad Rusijo tem 1200 let starim imperijem, pa ne more dominirati. Rusi se tega zavedajo in počasi čakajo, da bo prišla ura resnice za Evropo. Zato tudi vodijo vojno z Evropo v Ukrajini v rokavicah. Puščajo si prostor za morebitno kasnejše izbojšanje odnosov z Evropo oz. za sodelovanje, ki bo temeljijlo na neki drugi evropski eliti. Le glejte za kaj si prizadeva AfD v Nemčiji ali Nacionalna fronta z LePenn-ovo v Franciji ali nasledniki Berlusconija v Italiji.
Nekaj je treba Rusom in verjetno še posebej Putin-u priznati. Mater, ima dobre živce!
Všeč mi jeLiked by 2 people