Ekonomisti so spet odkrili sindikate

Pred dobrimi tremi leti sem pisal o pomenu sindikatov (glejte Sindikati – stražarji pekla ali nebes? in Vloga sindikatov v sodobnih družbah ) ter nato še nekajkrat) za vzdrževanje zdravega ravnotežja v delitvi proizvoda med kapitalom in delom, za nizko neenakost  in močnejšo vlogo industrije. No, zdaj se zdi, da se je tudi akademska ekonomija odločila počasi priznati, da učbeniške razlage o škodljivosti sindikatov morda niso povsem ustrezne. Še več, morda je celo pripravljena počasi priznati, da so sindikati celo koristni – ker vzdržujejo plačna razmerja in s tem neenakost na zdravi in vzdržni ravni, ker zmanjšujejo stroške delodajalcem glede iskanja zaposlenih, ker so posredno poskrbeli za vzdrževanje ravni plač tudi za bolj ranljive skupine na trgu dela in ker je za nekatere bolj sprejemljivo, da do manjše neenakosti pridemo prek zvišanja plač, kot pa prek državne redistribucije (povišanja davkov in socialnih transferjev).

Vmes pa so Jason Furman in ostali odkrili še, da ne sindikati, pač pa da trg dela diktira monopson delodajalcev. Iz česar sledi tudi to, da bi se centralne banke morale začeti ukvarjati s problematiko tržne moči velikih podjetij, saj ta z zadrževanjem rasti plač tudi inflacijo zadržujejo na preveč nizki ravni. kar pa seveda škodi dolgoročni dinamiki rasti in stabilnosti gospodarstva.

Ergo, kdo se bo spravil prenapisat zastarele učbenike?

Nadaljujte z branjem

Kitajska verzija kapitalizma: ker trgi potrebujejo močno roko

Težko rečem, da se ne strinjam s spodnjim kitajskim videnjem, da trgi potrebujejo močnega voditelja. Potrebujejo tako vizijo in strategijo v obliki vladnih industrijskih politik, ki jih usmeri v družbeno zaželjeno smer, kot potrebujejo tudi regulacijo, ki jih obvladuje in stabilizira hkrati v izbrani usmeritvi.

Western models are discredited. The Chinese have developed a state system run by a technocratic elite of highly educated bureaucrats under party control. This is China’s age-old imperial system in modern form. The attraction that western-style democracy and free-market capitalism may have exercised on this elite has now withered. They stressed the failure of western states to invest in their physical or human assets, the poor quality of many of their elected leaders and the instability of their economies. One participant added that “90 per cent of democracies created after the fall of the Soviet Union have now failed”. This risk is not to be run.

Nadaljujte z branjem

Willard Grant Conspiracy – The Visitor

Nekako sem duhovno odrastel ob Nicku Draku, Timu Buckleyu, Cowboy Junkies, Walkabouts, Timbersticks in Willard Grant Conspiracy  (WWC). Tale pesem Roberta Fisherja iz WWC je na moji lestvici najbolj poslušanih pesmi zelo blizu pesmi Misguided Angel. Robert Fisher je bil nekaj časa stalen gost Ljubljane in posnel pri nas celo dva albuma (Regard the End ter The Green, Green Grass Of Slovenia). Lani je umrl za rakom. In tale pesem bo zame vedno njegova himna.

Je Japonska dejansko zgodba o uspehu?

Zgodba o japonski situaciji nekoliko drugače. Večina nas o Japonski po letu 1991, ko je zapadla v finančno krizo, ki se je nato nadaljevala v dolgo stagnacijo z zgolj 0.9% povprečno rastjo, razmišlja kot o neuspešni zgodbi oziroma kot o dve in pol izgubljenih desetletjih. Adair Turner, avtor odlične knjige “Between Debt and the Devil“, predstavlja nekoliko drugačno zgodbo. Da je japonski gromozanski javni dolg (236% BDP) vzdržen in da finančni vlagatelji stojijo v vrsti za obveznice, za katere dobijo le 0.1% donos, smo že vedeli. Tudi demografija ni tako problematična iz vidika pokojninske blagajne, saj upoštevanje podaljšanja upokojitve starosti s 65 na 70 let razmerje delovno aktivnih glede na upokojenca v obdobju 50 let izboljša iz 1.3 na 1.8. Potem je tukaj še tehnološki razvoj in robotizacija proizvodnje, ki zmanjšujeta potrebo po delovni sili itd.

Vse je stvar optike gledanja in predpostavk v analizi. Majhne spremembe lahko naredijo velike razlike.

Nadaljujte z branjem

Od česa je odvisna višina naše pokojnine

Bine Kordež

Kakšne so bile naše plače pred desetimi ali dvajsetimi leti še nekako vemo, kolikšne pa trideset, štirideset ali celo več let nazaj, pa nam je praviloma že ušlo iz spomina. Pravzaprav to redko koga zanima – razen, ko v pripravah za odhod v pokoj, dobi od Zavoda za pokojninsko zavarovanje pregled plač za celotno delovno dobo. Takrat obudimo spomine in prejemniki so pogosto presenečeni nad nekdanjo višino plač. V zavesti imamo praviloma precej nižje prejemke, a preračuni na današnjo raven pokažejo, da so bile v kakem obdobju celo višji kot danes. Poglejmo torej, kako se potrebe izračuna pokojnine, plače celotne delovne dobe preračunavajo na današnjo, “primerljivo” raven.

Nadaljujte z branjem

Weekend reading

 

 

%d bloggers like this: