Od česa je odvisna višina naše pokojnine

Bine Kordež

Kakšne so bile naše plače pred desetimi ali dvajsetimi leti še nekako vemo, kolikšne pa trideset, štirideset ali celo več let nazaj, pa nam je praviloma že ušlo iz spomina. Pravzaprav to redko koga zanima – razen, ko v pripravah za odhod v pokoj, dobi od Zavoda za pokojninsko zavarovanje pregled plač za celotno delovno dobo. Takrat obudimo spomine in prejemniki so pogosto presenečeni nad nekdanjo višino plač. V zavesti imamo praviloma precej nižje prejemke, a preračuni na današnjo raven pokažejo, da so bile v kakem obdobju celo višji kot danes. Poglejmo torej, kako se potrebe izračuna pokojnine, plače celotne delovne dobe preračunavajo na današnjo, “primerljivo” raven.

Večina namreč meni, da se preko indeksov rasti ugotavlja kakšna je bila realna višina plače v posameznem letu. A v teh izračunih se dejansko ne računa realna, primerljiva plača posameznega leta glede na današnjo, temveč kakšno plačo smo imeli v posameznem letu glede na takratno povprečno slovensko plačo. Če smo leta 1970 prejemali na primer 80 % povprečne slovenske plače (takrat je ta znašala 1.376 dinarjev), potem se nam bo v obračun pokojninske osnove upoštevalo, da smo takrat zaslužili primerljivih 850 evrov (80 % od lanske povprečne plače 1.062 evra).

Ni pomembno, kakšna je bila realna višina takratne plače, koliko dobrin smo si lahko zanjo kupili – upošteva se samo razmerje naše plače do povprečja in to določa višino plače, ki se uporabi za izračunu pokojninske osnove. V izračunu se plača resda “revalorizira”, torej pomnoži s količnikom za uskladitev (1,85 milijonov za npr. leto 1970), popravi za denominacijo 10.000 in konverzijo v evre, a rezultat je samo enak odnos do vsakokratnega povprečja. In nekomu, ki je na primer vso delovno dobo prejemal povprečno plačo, se kot osnova vzame današnje povprečje, torej 1.062 evra. Ne glede na to, ali je bila realna višina plače (po kupni moči) pred dvajsetimi ali štiridesetimi leti pol nižja. Zato se tudi dogaja, da so povprečja nekdanjih plač pogosto višja od trenutne plače. S takšnim izračunom dobimo relativno visoko osnovo za izračun pokojnine ter načeloma tudi pokojnino. A do tega ne prihaja, ker smo v zadnjih letih precej znižali odmerne odstotke, ki določajo pokojnino glede na višino pokojninske osnove. In izračun današnjih pokojnin je zaradi tega kar nekaj nižji kot je bil pred leti. A tudi “stari” upokojenci niso na boljšem. Ti so se soočili z nižjimi uskladitvami, zaradi česar se z leti razmerje pokojnine proti plačam postopno znižuje.

Za izračun naših povprečnih plač v preteklosti je torej ključna predvsem višina naše plače glede na povprečno plačo v državi (nekdaj republiki Sloveniji). S temi povprečji je sicer nekaj metodoloških težav, a niso tako bistvene za izračune. Nekdaj se je plača računala samo za zaposlene v družbenem sektorju, a tam so bili večinoma tudi skoraj vsi zaposleni. Pri privatnikih je bilo le dva ali tri odstotke vseh zaposlenih. Seveda pa je bilo nekdaj nasploh bistveno manj zaposlenih. Danes je aktivnih zavarovancev skoraj polovica vsega prebivalstva, v sedemdesetih letih le tretjina, pred tem pa še manj – bilo pa je veliko kmetov, kjer seveda uradnih plač ni bilo. V šestdesetih letih je bilo kar četrtina prebivalstva registriranih kot kmetje, danes jih je le okoli 2 %. Za izračun današnje povprečne plače pa je značilno, da zajema samo zaposlene v pravnih osebah (podjetjih, javnih zavodih), v izračun pa niso vključeni zaposleni pri fizičnih osebah in samostojni podjetniki, kjer so plače (vsaj uradne) nižje za skoraj 40 %. Omenim naj še, da ves čas govorimo o neti plači (kot tudi pri izračunu pokojnin). Razmerje do bruto ali kosmate plače je bilo z leti različno. Danes je bruto plača okoli 53 % višja od neto, nekdaj med 30 in 40 %, v času vzpostavljanja samostojne države tudi preko 70 %, a brez prispevkov na bruto plačo.

Čeprav torej realna višina plač v preteklosti s stališča izračuna pokojnine ni pomembna, pa je mogoče vseeno zanimiv vpogled v gibanje povprečne slovenske plače zadnjih šestdeset let. Na prvem grafikonu so tako prikazane povprečne neto plače na zaposlenega (z vsemi zgoraj omenjenimi omejitvami) preračunane v eur po tekočem tečaju. Seveda je bil evro uveden šele z letom 1999, a zaradi lažje primerjave so plače tudi pred tem preračunane v evre na osnovi razmerja evro marka (1 evro = 1,96 nemške marke). Modra črta torej prikazuje nominalne zneske povprečne slovenske neto plače, ki je lani znašala 1.062 evrov. Vidimo, da je naraščala vse od osamosvojitve, ko se je gibala med 300 in 400 evri (600 do 800 nemških mark). Zaradi visoke inflacije in večkrat tudi nerealnega uradnega tečaja nemške marke, so bila v osemdesetih letih prisotna tudi precejšnja letna nihanja. V letih pred tem (1955 do 1980), pa je neto (čista) plača postopno rasla in sicer od 100 evrov (ali 200 mark) na blizu 400 evrov v letu 1980. Kratek “skok” je bil le v reformnih letih okoli 1965.

plače-pok1.jpg

To so torej nominalni zneski, kjer so podatki seveda dokaj točni. Težje pa je z izračunom realne vrednosti plač. Statistični urad sicer ves čas natančno spremlja in izračunava realne stopnje rasti plač, ki pa seveda temeljijo na predpostavkah neke povprečne potrošnje prebivalstva. Z uporabo teh realnih stopenj rasti pa dobimo gibanje, kot ga na grafu prikazuje rdeča črta. Tudi tu seveda beležimo rast od osamosvojitve in sicer od nekdanjih 600 evrov realne, neto plače primerljive z današnjimi 1.062 evri. Presenečajo pa podatki pred tem. V osemdesetih letih naj bi bila realna slovenska plača skoraj enaka kot je danes (?). Kot rečeno, izračun je narejen na osnovi tekoče objavljanih podatkov o gibanju realnih plač po posameznih letih in praviloma naj bi bil točen. So bile plače (življenjski standard) takrat resnično skoraj enake kot danes?

Vsi, ki smo živeli v tistem obdobju, verjetno v ta podatek kar nekoliko dvomimo. Poskušal sem ga preverjati tudi s takratnimi cenami in če pogledamo npr. cene mleka, mesa, tudi moške srajce, čevlja ali kavča, smo lahko v letu 1980 s povprečno plačo res kupili podobno količino teh dobrin kot danes. Na drugi strani pa imamo podatek, da smo takrat (1980) za hrano dali kar tretjino družinskega proračuna, danes pa le 12 %. Ostalo gre danes tudi za prevoze (avto), razvedrilo, oddih in nekatere druge izdatke, ki jih nekdaj sploh ni bilo ali so bili bistveno manj pomembni. Še v letu 1980 statistični podatki sploh ne zajemajo informacije o cenah avtomobilov, bencina, letovanja in podobno, kar je danes pomemben del družinskega proračuna in seveda tudi življenjskega standarda. Zaradi navedenih podatkov, je verjetno kar upravičen dvom, koliko uradni podatki o gibanju realnih plač resnično odražajo tudi nivo življenjskega standarda po posameznih letih. To velja seveda na primer tudi za šestdeseta leta, ko naj bi bila realna plača sicer dva in pol krat nižja kot danes, dejansko pa glede na skromne življenjske razmere takrat, najbrž kar nekaj nižja.

Grafikonu je dodan še podatek o gibanju nominalne povprečne pokojnine (svetlo modra črta). Razvidna je predvsem omenjena nižja rast pokojnine glede na rast povprečnih plač v zadnjih letih. Vemo, da danes povprečna pokojnina predstavlja le še 55 % povprečne plače (zopet z vsemi omejitvami pri izračunu povprečne plače, pa tudi pokojnine), pred desetimi in dvajsetimi leti pa je bila tudi deset odstotnih točk višja glede na plačo. Vseeno pa naj omenim, da so bila na daljši rok tudi drugačna razmerja. Nekdaj je znašala povprečna pokojnina le dobro polovico plače in tudi upokojencev je bilo relativno zelo malo.

Statistični podatek o gibanju realnih plač nas torej preseneča, saj izkazuje dokaj skromno rast v zadnjih desetletjih oz. visok nivo v osemdesetih letih. Zato je mogoče zanimivo preveriti še gibanje BDP Slovenije za to obdobje. Izračun bruto domačega produkta seveda odpira nekaj več dilem kot to velja za plače. Z leti so se menjale metodologije izračuna, a tudi v nekdanji Jugoslaviji smo po republikah imeli “nacionalne račune” ter računali družbeni produkt in narodni dohodek. Ter seveda predvsem realne stopnje rasti družbenega produkta, kot ves čas enega najbolj pomembnih podatkov o gospodarskih gibanjih in uspešnosti države.

Realno gibanje BDP je tako prikazano na naslednjem grafikonu, kjer je gibanju realnih plač iz prejšnjega grafa dodano tudi gibanje realnega BDP. Desna skala prikazuje primerjavo z zadnjo vrednostjo (leta 2017 je 100 %), tako za BDP kot povprečno plačo (le-ta je na levi skali označena dodatno še v realnem znesku v eur, tako kot na prejšnjem grafikonu). Odstotki na desni skali torej kažejo, na katerem nivoju (v realnih vrednostih) so bile plače in BDP v posameznem letu glede na današnji nivo. Ob osamosvojitvi smo torej dosegali dobro polovico današnjega domačega produkta in tudi plače so bile realno približno pol nižje od današnjih.

Do precejšnjih razhajanji v teh dveh podatkih pa prihaja v letih pred tem. Če smo pri povprečni plači ugotavljali, da izračuni kažejo kar nerealno visoke nivoje v osemdesetih letih, je bil BDP bistveno nižji. Po “občutku” je takšen rezultat bolj logičen, saj to pomeni tudi višjo rast. Če bi pogledali na primer 50-letno rast našega BDP, dobimo 2,8 % povprečne letne realne rasti (2,4 % na prebivalca). V tem obdobju so npr. v ZDA imeli 2,7 % realne rasti (1,6 % na prebivalca), v Nemčiji 2,2 %, v Italiji 2,0 % (stoletna rast je bila v evropskih državah okoli 2 %, v ZDA pa 3 %). Zanimalo me je seveda iz kje izhajajo razlike. Deloma je to posledica revalorizacijskih koeficientov (upravičenih ali ne), saj naj bi bila rast življenjskih stroškov za izračun realnih plač v obravnavanem obdobju skoraj še enkrat višja kot rast cen po katerih deflacioniramo BDP. Drugi del pa je najbrž posledica sprememb metodologije pri izračunu BDP ter dejstva,da je bilo nekdaj zaposlenih bistveno manj ljudi, da je bilo veliko kmečkega življa, zaradi česar se je dodana vrednost računala precej drugače.

plače-pok2.jpg

Po vseh navedenih podatkih, smo imeli pri rasti BDP kar nekako “normalne” stopnje rasti, primerljive z drugimi državami na dolgi rok, plače pa kažejo nekako nerealno nizko rast oz. visoke nivoje v letih, ko nimamo v spominu, da bi bil življenjski standard tako visok. Dileme torej ostajajo, a tovrstni preračuni za potrebe pokojnin k sreči niso pomembni. Naše nekdanje plače se gledajo samo kot odnos do povprečne slovenske plače in to je tudi osnova za pokojninsko osnovo in izračun pokojnine. Kljub verjetno vseeno precej nižjim realnim plačam v preteklosti, takšen sistem zagotavlja ustrezno višino osnove, pokojnino pa smo potem raje zniževali preko zniževanja odmernega odstotka.

 

%d bloggers like this: