Crowdfunding – odgovor na slabo financiranje bank?

Aleš Praprotnik

Tako v finančnem tisku kot tudi v običajnih dnevnih časopisih je moč zaslediti kar nekaj člankov, ki pričajo, da slovenske banke ne opravljajo dobro svojega najpomembnejšega poslanstva – financiranja gospodarstva. Oteženi pogoji pridobitve posojil, višje garancije in visoke obresti so razlogi, da podjetja vire financiranja iščejo drugje, med drugim tudi pri drugih podjetjih ali celo pri oderuških posojilodajalcih.* Nadaljujte z branjem

Antiglobalizem in ludizem

Črt Kostevc

Mnogi z neverjetno lahkoto kličejo po omejitvi uvoza iz globalnih trgov ali zaščiti slovenskega interesa pred tujci, ker smatrajo, da bodo tako zaščitili najbolj ranljive (proizvodni delavci, manjši dobavitelji, kupci), redki pa so tisti, ki bi, če si izposodim primer globalizacijskega skeptika Danija Rodrika, preprečili uvoz žarnic, zato da bi zaščitili domače proizvajalce sveč. Ludistov, ki bi preprečevali tehnološki napredek za doseganje svojih ozkih ciljev, torej ni videti. Primarno verjetno zato, ker so si izbrali politično bolj sprejemljivo tarčo v globalni trgovini in kapitalskih tokovih. Tako globalizacija kot tehnološki razvoj prispevata k izgubi domačih delovnih mest v določenih segmentih gospodarstva, vendar je prispevek slednjega v zadnjih tridesetih letih dominiral (IMF, 2007). * Nadaljujte z branjem

Američani spreminjajo mnenje glede razmerja med zasebnostjo in varnostjo. Predvsem Republikanci

Kot povzema Nate Silver na blogu FiveThirtyEight, so zaradi zadnje afere, sprožene s Snowdenovim “žvižgaštvom” glede masovnega prisluškovanja NSA, Američani precej spremenili mnenje glede razmerja med svobodo in varnostjo. Še pred tremi leti je raziskava Quinnipiac pokazala, da se 63 % Američanom ni zdelo, da je vlada šla predaleč z omejevanjem zasebnih pravic zaradi večje varnosti. V najnovejši raziskavi jih tako misli le še 40 % anketiranih. Zanimivo je, da se je največja sprememba (proti vladnemu omejevanju pravic) zgodila med volilci Republikancev. Po drugi strani pa je res, da delež anketiranih, ki podpirajo vladno omejevanje zasebnosti z namenom večje varnosti, z oddaljenostjo od 11. septembra 2011 trendno upada. Nadaljujte z branjem

Je sprejemanje nerealnih proračunov namensko ali posledica napak

Bine Kordež

V izhodiščih predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2013 piše, da je sprememba potrebna zaradi poslabšanih makroekonomskih razmer v primerjavi z napovedmi v času priprave. Če bi rebalans pripravljale iste osebe kot so trenutno veljavnega, potem bi takšno pojasnilo še lahko razumeli. V trenutnih razmerah pa bi bilo prav zapisati, da so bile nekatere ključne postavke tudi v času sprejemanja popolnoma nerealne. Ali je bilo tako sprejeto namenoma (za boljši vtis, za »zavajanje« koga, mogoče zaradi kakšnih upravičenih razlogov, ki jih ne poznamo), ali nevede, po napaki – ne bi ugibal. Dejstvo pa ostaja, da so nekateri predvideni prihodki in izdatki brez realne podlage in zahtevajo prilagoditev oz. rebalans. Poglejmo samo tri postavke, katerih odstopanje dosega milijardo evrov. Nadaljujte z branjem

Sodišča so sramota te države

Nismo potrebovali primera Balkanski bojevnik ali neupravičenega zadrževanja in nato podobno spornega izpusta Hilde Tovšak iz pripora, da bi videli, da je sodni sistem največja sramota te države. Dovolj bi bilo, če bi pogledali že dva preprosta podatka, in sicer da ima Slovenija na prebivalca največ sodnikov med članicami EU in da hkrati po podatkih Svetovne banke Doing Business 2013 v Sloveniji sodni postopki v standardnem gospodarskem sporu trajajo daleč najdlje v EU ter Evropi nasploh. Povprečen gospodarski spor v Sloveniji do izreka pravnomočne sodbe traja 1,290 dni ali 3,5 let. Slovenija je v tem pogledu med 183 državami na 172. mestu. Za nami ni nikogar iz Evrope, le Afganistan in še nekaj držav. Na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji so sodni procesi več kot polovico krajši, v Albaniji pa trajajo le eno leto. Sodstvo je sramota te države. Trikrat slabše je kot v Albaniji.* Nadaljujte z branjem

Kako policija uporablja algoritme za “big data mining”

V zadnjem desetletju niso samo internetni brskalniki (Google, Yahoo, etc.) ali borzno poslovanje postali domena zmogljivih algoritmov, ki tečejo na superračunalnikih, pač pa tudi spremljanje komunikacij s strani policije, uradnih in zasebnih tajnih služb. Ta članek v Guardianu, ki ekskluzivno objavlja NSA leakse iz Snowdenovega arhiva, pojasnjuje, kako policija uporablja algoritme za iskanje “signalov” v “hrupu” velike količine komunikacijskih podatkov (big data). Nadaljujte z branjem

Ukrepi vlade – razkorak med izjavami in realnostjo

Bine Kordež

V Sobotni prilogi Dela smo lahko prebrali obširnejši intervju premierke Alenke Bratušek o politiki in dosežkih njene vlade v prvih stotih dneh. Med drugim poskuša predstaviti tudi razlike do potez prejšnje vlade Janeza Janše. V danih razmerah seveda kakih pomembnejših razlik ne more biti. Katerakoli vlada bi morala pač nadaljevati z ukrepi iz standardnega nabora potez, ki jih pričakuje zunanje okolje – od krčenja proračunskih izdatkov, sanacije bank do nekaterih popravkov obstoječe zakonodaje »pod kapo« tako imenovanih strukturnih reform. Obstajajo sicer tudi alternativne opcije reševanja razmer, ki ne gredo v smeri zaostrovanja sprejetih ukrepov in radikalnega varčevanja, temveč predvsem v smeri pospešitve gospodarstva. Vendar tega najbrž ne bi podprlo zunanje okolje oz. naši upniki, prav tako pa kritične mase za manjka tudi doma – gre pač za smeri reševanja, ki so dovoljene (in izvedljive) samo velikim in vplivnim. Nadaljujte z branjem

Ko ni prijaznih rešitev

Letos naj bi po uradnih podatkih iz programa stabilnosti, ki so sicer že zastareli, proračunski primanjkljaj znašal 7.9% BDP, javni dolg pa naj bi se povečal za najmanj 19.3%. Po domače povedano – letos naj bi država porabila za skoraj 20% več, kot bo ustvarila. V resnici bo ta »luknja« še nekoliko večja od 20%, ker so gospodarska gibanja slabša od napovedanih in s tem tudi fiskalni prilivi.* Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: