Sodišča so sramota te države

Nismo potrebovali primera Balkanski bojevnik ali neupravičenega zadrževanja in nato podobno spornega izpusta Hilde Tovšak iz pripora, da bi videli, da je sodni sistem največja sramota te države. Dovolj bi bilo, če bi pogledali že dva preprosta podatka, in sicer da ima Slovenija na prebivalca največ sodnikov med članicami EU in da hkrati po podatkih Svetovne banke Doing Business 2013 v Sloveniji sodni postopki v standardnem gospodarskem sporu trajajo daleč najdlje v EU ter Evropi nasploh. Povprečen gospodarski spor v Sloveniji do izreka pravnomočne sodbe traja 1,290 dni ali 3,5 let. Slovenija je v tem pogledu med 183 državami na 172. mestu. Za nami ni nikogar iz Evrope, le Afganistan in še nekaj držav. Na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji so sodni procesi več kot polovico krajši, v Albaniji pa trajajo le eno leto. Sodstvo je sramota te države. Trikrat slabše je kot v Albaniji.* Nadaljujte z branjem

Kako policija uporablja algoritme za “big data mining”

V zadnjem desetletju niso samo internetni brskalniki (Google, Yahoo, etc.) ali borzno poslovanje postali domena zmogljivih algoritmov, ki tečejo na superračunalnikih, pač pa tudi spremljanje komunikacij s strani policije, uradnih in zasebnih tajnih služb. Ta članek v Guardianu, ki ekskluzivno objavlja NSA leakse iz Snowdenovega arhiva, pojasnjuje, kako policija uporablja algoritme za iskanje “signalov” v “hrupu” velike količine komunikacijskih podatkov (big data). Nadaljujte z branjem

Ukrepi vlade – razkorak med izjavami in realnostjo

Bine Kordež

V Sobotni prilogi Dela smo lahko prebrali obširnejši intervju premierke Alenke Bratušek o politiki in dosežkih njene vlade v prvih stotih dneh. Med drugim poskuša predstaviti tudi razlike do potez prejšnje vlade Janeza Janše. V danih razmerah seveda kakih pomembnejših razlik ne more biti. Katerakoli vlada bi morala pač nadaljevati z ukrepi iz standardnega nabora potez, ki jih pričakuje zunanje okolje – od krčenja proračunskih izdatkov, sanacije bank do nekaterih popravkov obstoječe zakonodaje »pod kapo« tako imenovanih strukturnih reform. Obstajajo sicer tudi alternativne opcije reševanja razmer, ki ne gredo v smeri zaostrovanja sprejetih ukrepov in radikalnega varčevanja, temveč predvsem v smeri pospešitve gospodarstva. Vendar tega najbrž ne bi podprlo zunanje okolje oz. naši upniki, prav tako pa kritične mase za manjka tudi doma – gre pač za smeri reševanja, ki so dovoljene (in izvedljive) samo velikim in vplivnim. Nadaljujte z branjem

Ko ni prijaznih rešitev

Letos naj bi po uradnih podatkih iz programa stabilnosti, ki so sicer že zastareli, proračunski primanjkljaj znašal 7.9% BDP, javni dolg pa naj bi se povečal za najmanj 19.3%. Po domače povedano – letos naj bi država porabila za skoraj 20% več, kot bo ustvarila. V resnici bo ta »luknja« še nekoliko večja od 20%, ker so gospodarska gibanja slabša od napovedanih in s tem tudi fiskalni prilivi.* Nadaljujte z branjem

Nerodno: Američani priluškovali tudi uradnim inštitucijam EU

Afera PRISM se po pričakovanju vse bolj zapleta. Dokumenti, ki jih je odtujil Edward Snowden, kažejo, da je – kot je bilo pričakovati – ameriška varnostna agencija NSA omrežila in prisluškovala tudi uradnim inštitucijam EU, tako v ZDA kot v Bruslju. Največ pa so si Američani dali opravka z Nemčijo, mesečno so prestregli kar 500 milijonov sporočil. To seveda postavlja tradicionalno ameriško – evropsko partnerstvo v precej neprijeten položaj. Ampak Američani ob tem ne zardevajo, zato bo zanimivo videti, koliko “jajc” za zaščito svojega obraza – če že ne svojih interesov – bodo tokrat pokazali Evropejci. Morda bi lahko začasno prekinili pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: