Je sprejemanje nerealnih proračunov namensko ali posledica napak

Bine Kordež

V izhodiščih predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2013 piše, da je sprememba potrebna zaradi poslabšanih makroekonomskih razmer v primerjavi z napovedmi v času priprave. Če bi rebalans pripravljale iste osebe kot so trenutno veljavnega, potem bi takšno pojasnilo še lahko razumeli. V trenutnih razmerah pa bi bilo prav zapisati, da so bile nekatere ključne postavke tudi v času sprejemanja popolnoma nerealne. Ali je bilo tako sprejeto namenoma (za boljši vtis, za »zavajanje« koga, mogoče zaradi kakšnih upravičenih razlogov, ki jih ne poznamo), ali nevede, po napaki – ne bi ugibal. Dejstvo pa ostaja, da so nekateri predvideni prihodki in izdatki brez realne podlage in zahtevajo prilagoditev oz. rebalans. Poglejmo samo tri postavke, katerih odstopanje dosega milijardo evrov.

Že v pomladanski napovedi UMAR-ja je bilo predvideno 3-odstotno, jeseni pa skoraj 6-odstotno znižanje domačega povpraševanja, kar se razumljivo neposredno odraža v obsegu zbranega davka na potrošnjo, konkretno davka na dodano vrednost. Tudi brez teh napovedi ni potrebno veliko ekonomskega znanja za oceno, da se bo glede na varčevanje države, nižje plače in zaposlenost, obseg potrošnje in posledično znesek pobranih davkov znižal. To potrjujejo tudi petmesečni proračunski prilivi, po katerih znaša padec pobranega DDV 6 odstotkov. Ne glede na takšna pričakovanja, je prejšnja vlada mirno sprejela proračun v katerem je predvidela za 2013 enak obseg pobranega DDV kot leto poprej.

Glede na omenjena gibanja in brez spremembe davčnih stopenj bi torej realno lahko pričakovali za okoli 200 milijonov manj prilivov iz davka na dodano vrednost in za toliko bi morali tudi korigirati proračunske prihodke. Pojasnilo, da je korekcija potrebna zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer v zadnjega pol leta vsekakor ne zdrži.

Dvig obeh stopenj DDV bo v drugi polovici leta sicer izboljšal proračunsko sliko za dobrih 100 milijonov, še vedno pa bodo skupni letni prilivi iz tega naslova za kakih 100 milijonov evrov nižji. Zaradi tega je težje razumljiva projekcija v rebalansu, da bodo letošnji prihodki iz naslova davka na dodano vrednost za skoraj 2 % višji kot lani (za 50 milijonov evrov). Takšen načrt temelji na predpostavki, da bodo brez dviga davčne stopnje prihodki iz DDV do konca leta (od junija naprej) enaki kot lani, zaradi dviga pa dodatno višji še za 125 milijonov. To nakazuje, da je tudi rebalans v tej postavki za kakih 100 milijonov evrov preveč optimističen.

Drugo odstopanje se kaže pri prilivih iz Evropske Unije. Na spodnji sliki so prikazane relacije z Evropsko Unijo za zadnjih pet let, in sicer realizacija v obdobju 2008-2012, trenutno veljavni proračun za letos ter predlog rebalansa. Kot vidimo, so se prilivi iz EU vsako leto postopno povečevali, medtem ko so vplačila ostajala približno enaka. Ne glede na to pa je prejšnja vlada za letos predvidela kar preko milijarde neto prilivov ali več kot podvojeno številko glede na dosežke v lanskem letu. Po prvih petih mesecih je tega presežka seveda samo 50 milijonov več kot v enakem obdobju lani in logičen zaključek je, da so bili proračunski načrti daleč od realnih možnosti (tudi po optimistični varianti za preko pol milijarde).

Na žalost je izplen iz EU odvisen od pripravljenosti projektov in ne od številk, ki jih zapišemo v sprejet proračun. In ko spremljamo, kaj se nam dogaja s posameznimi projekti, ki računajo na sredstva iz EU, kako se nam odvijajo, razveljavljajo in ponavljajo javna naročila, so kakšni večji premiki nerealni. Aktualna vlada je optimizem v obstoječem proračunu sicer znižala, a je najbrž tudi številka neto priliva sredstev iz EU v višini 766 milijonov evrov daleč od realnih možnosti. Glede na opisane razmere, bo že 100 milijonsko povečanje lep dosežek, kar kaže, da je tudi ta rebalans najbrž za kakih 200 milijonov evrov prihodkov preveč optimističen.


Vir: Ministrstvo za finance

Tretje sklop večjih odstopanj pa so proračunski izdatki za pokojninsko blagajno. Kakršnikoli zakoni za to področje že veljajo, ostaja preprosto dejstvo, da manjko Zavoda za pokojninsko blagajno pokriva pač proračun. ZPIZ izplačuje pokojnine v skladu z veljavno zakonodajo, prilivi iz naslova prispevkov za pokojninsko zavarovanje so v neposredni odvisnosti od obsega mase plač, razliko pa krije proračun (strokovno to sicer poimenujejo »Prejeta sredstva iz naslova tekočih obveznosti državnega proračuna“ ter „Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz naslova dodatnih obveznosti do ZPIZ“).

Evforija in zadovoljstvo ob sprejemu pokojninske reforme je najbrž vodila tudi načrtovalce proračuna, da so ocenili proračunske potrebe za ta namen celo na nižjem nivoju kot v letu 2012 (1.423 milijonov evrov glede na lanskih 1.464). Seveda so lepo pozabili (namenoma?), da bo sprejeta pokojninska reforma precej pospešila odhajanje v pokoj. Ženske so imele npr. po starem zakonu možnost koriščenja predčasne upokojitve zaradi šolanja, kar je bilo z novimi rešitvami močno poslabšano, prehodnega obdobja praktično ni bilo. Tega se sicer ni razglašalo, a ljudje si znajo preračunati in danes imamo zaradi takšnih in podobnih rešitev 3,5 % več upokojencev kot preteklo leto. Povprečna pokojnina se je sicer nekoliko znižala, a masa pokojnin izkazuje več kot dvoodstotno rast (ne računajoč popravke zaradi sklepov sodišč po lanskih varčevalnih ukrepih).

Na drugi strani pa se razumljivo zmanjšujejo prispevki za pokojninsko zavarovanje. Plače padajo, število zaposlenih se zmanjšuje in prilivi iz tega naslova v prvih petih mesecih kažejo 5,8 % upad. In ko seštejemo obe omenjeni gibanji, dobimo sledečo sliko:

Vir: ZPIZ

Po oceni bodo torej izdatki ZPIZ-a (za pokojnine, varstvene dodatke, socialno zavarovanje za upokojence, nadomestila plač in ostalo) za kakih 100 milijonov večji kot leto poprej. Ob 5 % znižanju prispevkov se „finančna luknja“ Zavoda poveča za dodatnih 150 milijonov in prispevek proračuna bo za ta skupni znesek letos večji.

Zgornje števile so lahko drugačne za kako desetinko odstotka, a večjih odstopanj najbrž ni pričakovati. Kako si potem torej razlagati optimizem proračunskih načrtov lani jeseni? Tudi ta odstopanja bi težko uokvirili v pojasnilo, da so se v zadnjih mesecih toliko spremenile oz. poslabšale makroekonomske razmere. Rebalans se teh razlik do določene mere zaveda in predvidel je korekcijo sredstev za ZPIZ za 100 milijonov – a še vedno za 150 milijonov premalo.

Če torej povzamem, so bile omenjene tri postavke v obstoječem proračunu zajete za kakih 900 milijonov bolj optimistično, kot pa lahko danes realno pričakujemo. In teh odstopanj vsekakor ne moremo obrazložiti kot poslabšanje gospodarskega okolja. Takšne, realnejše ocene bi lahko s precejšnjo verjetnostjo naredili tudi že v preteklem letu. Rebalans ta odstopanja deloma odpravlja, a je še vedno za kakih 450 milijonov (100 pri DDV, 200 pri EU sredstvih in 150 pri transferjih v ZPIZ) preoptimističen. Je pa res, da predvideva tudi za 420 milijonov več investicijskih vlaganj kot v letu 2012 in če bodo izpadli omenjeni prihodki, bodo pač še investicije. Zakaj pa je potrebno imeti toliko višje številke, pa vsaj upajmo, da kdo ve.

%d bloggers like this: