Kdo je kriv?

New York Times je v soboto objavil transkripte pogovorov na Fedu pred in po izbruhu sedanje krize, ki kažejo razmišljanja in delovanje glavnih protagonistov monetarne politike v tistem obdobju. Zapisniki kažejo zanikanje problema s strani mnogih akterjev, denimo tedanjega podpredsednika Fed in kasnejšega finančnega ministra Timothyja Geithnerja, ter pozitivno vlogo pri priznavanju, da gre za krizo, in prizadevanje za aktivnejše poseganje Fed s strani tedanjega guvernerja Bena Bernankeja in njegove tedanje pomočnice in sedanje guvernerke Janet Yellen.

Podoben povzetek duha tistega časa, vendar med vodilnimi ekonomisti, je naredil Brad DeLong.

Lepo je videti, kako so padle številne maske in kako se pokaže, kdo so bili takrat zares resni ekonomisti in eksperti in kateri so bili “resni” zgolj zaradi pomembnosti, ki jim jo je nadal establišment.

Kaj pa pri nas?

Kdaj bo naša centralna banka objavila transkripte sej sveta Banke Slovenije (BS) ter njenih posameznih odborov iz tistega časa? Kdaj bo Državni zbor objavil transkripte sej odbora za finance in monetarno politiko iz tistega časa? Zakaj? Ker bi rad tudi uradno slišal, kar slišim neuradno, o vsebini sicer uradnih diskusij v letih 2007 in 2008. O dogajanju v bančnem sistemu, o zakonodaji, ki bi omejila pritok kreditov in omejila kreditiranje za prevzeme ali naložbe v vrednostne papirje.

Takrat se je zgodil največji priliv bančnih kreditov iz tujine v naše banke, ki so jih le-te nato distribuirale med različna nepremičninska, gradbena, lizinška in proizvodna podjetja ter različne družbe za upravljanje oziroma menedžerska podjetja. BS je o tem imela evidenco in imela mnenje o tem fenomenu, posamezni člani sveta BS pa so imeli o tem zelo decidirana mnenja. V eno ali drugo smer.

Tja, tako pravi Delo z dne 29.11.2007:

Ljubljana – Ko smo v Delu včeraj iskali ocene v sredo v veliki naglici sprejetega vladnega predloga o spremembah zakona o prevzemih in o bančništvu, ki naj bi v povezavi onemogočala prevzeme in menedžerske odkupe podjetij z zastavo delnic ciljne družbe (kar je spominjalo na začetek napovedane Janševe »protitajkunske« zakonodaje), pri najboljši volji nismo našli sogovornika, ki bi govoril drugače kot večina: da je vladni ukrep politične narave in ekonomsko nepremišljen.

Da je ta ureditev lahko problematična, meni član sveta Banke Slovenije dr. Ivan Ribnikar. Zakaj? »Že zato, ker druge države nimajo take ureditve. To bo neka posebnost Slovenije. Še nikjer nisem videl take ureditve.« Zato se strinja, da vladne zakonske spremembe niso v sozvočju s tržno logiko. »Če bomo imeli drugačno ureditev kot drugod, bodo ti, ki bodo hoteli to početi, lahko dali posel in zaslužek bankam čez mejo. Nadzor nad bankami bi moral biti pri nas na primerljivi ravni ostrine, kot je v konkurenčnih državah in bankah zunaj naših meja, denimo v Avstriji ali Italiji. Sicer odganjate komitente naših bank in jih pošiljate drugam. To pa zagotovo ni v našem interesu.«

S tem se strinja tudi ekonomist, nekdanji guverner BS dr. Mitja Gaspari. »Ta zakonodaja namreč ne bo vplivala na bančne ustanove zunaj slovenskega pravnega prostora; prevzemniki bodo lahko posojilo najeli v tujini. Skrbi pa me predvsem to, da se ti ukrepi sprejemajo brez kakršnega koli sodelovanja s centralno banko, ki je odgovorna za stabilnost finančnega sistema, to je nenavadno,« je še povedal Gaspari. Da bi bile slovenske banke v primerjavi s tujimi v nekonkurenčnem položaju, meni tudi ekonomist dr. Matej Lahovnik. Sprašuje se, kako bi agencija za trg vrednostnih papirjev preverjala, ali je nekdo v tujini najel kredit z zastavo vrednostnih papirjev ciljne družbe.

Za mnenje smo vprašali tudi direktorje nekaterih eminentnih gospodarskih družb, ki so javno že napovedali možnost menedžerskega odkupa podjetij, ki jih vodijo, in so možne »tarče« vladnih ukrepov; prvi mož kranjskega Merkurja Bine Kordež, ki je v začetku novembra objavil 350 milijonov evrov vreden prevzem družbe, ki jo vodi, je dejal, da poteka »prevzem Merkurja popolnoma v skladu z zakonodajo in standardi, ki veljajo povsod v svetu«. Za sam ukrep pa pravi, da če bo šlo tako naprej, bodo slovenska podjetja lahko kupovali le še privilegirani tujci, čeprav je ključno, da je v državi čim več podjetij z lastništvom in sedežem v Sloveniji. Zato pa prva moža Istrabenza Igor Bavčar in kranjske Save Janez Bohorič predlaganih vladnih novel nista hotela komentirati.

Med borzniki in finančniki pa prevladuje mnenje, da napovedana sprememba zakona o prevzemih ne pomeni konca menedžerskih odkupov in drugih oblik prevzema, saj prepoveduje le eno od številnih možnih oblik financiranja odkupa delnic. Lahko pa, pravijo, vpliva zlasti na zmanjšanje privlačnosti slovenskega trga kapitala za vlagatelje.

%d bloggers like this: