Še dobro, da je konec olimpijade, teh medalj pa je zdaj že res preveč

Ampak prav zares je dobro, da bo jutri olimpijskih iger konec. Danes smo dobili še osmo kolajno, kar je naš rekord vseh časov in za 4-krat presega napoved ekonomskega modela Andreff & Andreff (2013). Ne da bi imel kaj proti veliki količini medalj, prav nasprotno! Problem je le, ker si s tem postavljamo (pre)visoke standarde za naslednjo olimpijado. V Sočiju smo letvico postavili tako visoko, da bodo naslednje generacije imele hude težave, da pridejo blizu sedanji generaciji.

Je pa pomembno še nekaj drugega. Športni dosežki so se spet pokazali kot najboljša promocija države. O slovenskem uspehu so pisali praktično vsi svetovni časopisi, tudi tako resen medij kot je New York Times. Končno smo po treh letih slabih gospodarskih in predbankrotnih novic prišli v svetovne medije s pozitivnimi novicami. In to z zelo pozitivnimi. Nič neke države ne promovira v bolj pozitivni luči, kot uspeh na svetovnem nogometnem prvenstvu ali osvojene kolajne na olimpijskih igrah.

Pomembno je, da se tega zave tudi vlada. Če je šport najodmevnejši način promocije države, bi že iz tega, povsem preračunljivega, motiva vlada morala za šport na vseh ravneh nameniti bistveno več denarja. Ne samo deliti denarnih nagrad po osvojenih odličjih, ampak nameniti več denarja za športne pogone že od najnižjih ravni naprej. Smučanje je tukaj še v nekoliko bolj specifični situaciji, saj gre za zelo drag šport, ki je za mnoge starše finančno preveč zahteven. Zato mnogi mladi talenti teh svojih talentov sploh ne morejo razviti in jih sploh ne moremo opaziti. Zato smučanje potrebuje še poseben finančni program in selekcioniranje že od predosnovnošolskih časov.

Vsak evro, ki ga kot država vložimo v šport, ima velike potencialne učinke. Pa ne samo na promocijo države v tujini, pač pa tudi na samopodobo in samozavest naroda. Tega pa ni mogoče z ničemer izmeriti.

(Zdaj pa lahko navdušenci čistega liberalizma padejo po meni in začnejo nakladati o merjenju učinkovitosti v športu in merilih za optimalno alokacijo omejenih resursov…, bla bla)

5 responses

  1. Evo mene, navdušenca, nesvobodne glave in believerja…na brzaka par stvari izven libertarnega čtiva…

    Po vzporedni logiki bi morala Švedska objestno investirati v glasbene šole, ko je Abba postala največji izvozni artikel…ali pa ravno obratno, VB popolnoma nič, da bi se jim še kdaj pojavil kakšen Eddie Eagle Edwards, najbolj prepoznaven in komercialno uspešen skakalec svoje dobe, ki je komaj zlezel z odskočne mize…da ne rečem, da je jamajški feeling-very-olympic-today bob dobil svoj film… Še kar konfuzno, anede?!

    Frustracija glede neslovaške prepoznavnosti, pa če hočeš še vsakoletnih ultraidiotskih novinarskih vprašanj zmagovalcu Vitranca kao “anede, da je bila to najbolje pripravljena proga v sezoni” spada v polje Mazzinijevih kolumn ali pa kar na zofo k specialistu na temo manjvrednostnega kompleksa…ne pa v postavko državnega proračuna.

    Jpd, a si kdaj slišal za Lasho Shavdatuashvilija, sedaj ko judo postaja nacionalni šport (blizu) številka ena? Najbrž toliko kot kakšen Gruzijec za Primoža Kozmusa, I guess…

    Promocija mora imeti nek cilj, jaz ga ne vidim…razen če misliš, da nas bodo bonitetne agencije zaradi olimpijskih kolajn takoj vrgle na začetek abecede…

    Epsolutli, čestitke vsem slovenskim športnikom na OI, tudi tistim, ki niso prišli do medalj!

  2. No… mogoče bo čez 4 leta res težko ponoviti tak rezultat v številu medalj na prebivalca. Vendar pa se vlada po skrajnih močeh trudi da bomo lahko kljub slabšemu rezultatu naših športnikov, kot država vseeno dosegli (ali celo presegli) število medalj na BDP, kjer smo pa že zdaj brez konkurence.

    • …pa če dam cinizem na stran, se lahko pred športniki priklonim do tal. Sej nenazadnje je to samo povedano z drugimi besedami, da imamo najbolj učinkovit ‘športni sektor’ na svetu.

  3. Dule, število osvojenih olimpijskih medalj šteje tudi kot eden izmed parametrov pri izračunu ‘mehke moči’ (soft power) države. Ne pravim, da je blazno pomembno, kam se uvrstimo na tem seznamu, Slovenije itak ni med prvimi 40 državami, ki so na njem, ampak očitno imajo osvojene olimpijske medalje neko splošno priznano veljavo tudi izven področij športa – tudi če trenutna vlada nič ne zna narediti s temi rezultati (kaj bi sploh naj naredila?).
    (http://www.instituteforgovernment.org.uk/publications/new-persuaders-iii)

  4. Kristof, o tvojem linku Wikipedia med drugim reče: “…The institute has been referred to by Irish right-wing Libertarian blogger Paul Staines as “the most serious threat to freedom in Britain since the Communist party”…” …tako, da bo milje kar pravi. 🙂 .

    To, da se potem slednji sklicuje na lajfstajl Monocle magazine, je pa milo rečeno neresno…

%d bloggers like this: