Medtem ko so danes mediji planili po objavi Dnevnika, da naj bi menda “Trojka raztrgala vladni načrt sanacije bančnega sistema“, Finance pa so objavile faksimile komentarja “trojke”, pa je dejstvo, da je stališče ECB glede zakona o “slovenski slabi banki” že dolgo znano (vse od 19. septembra 2012) in javno dostopno. Angleško ali slovensko verzijo tega dokumenta lahko najdete na navedenih linkih. Toda ta stališča ECB so daleč od tega, da bi “raztrgala” koncept slabe banke, pač pa opozarjajo na nekaj ključnih izvedbenih vidikov v procesu sanacije bank. Nadaljujte z branjem
Tag Archives: slaba banka
Milijarde v rokah neukih poslancev ali koliko nas bo stala sanacija bank
Problematika slabih bančnih kreditov ter posledičnega kreditnega krča in vpliva na počasno okrevanje gospodarstva se v Sloveniji vleče že četrto leto. Natanko tri leta in pol je, odkar smo s kolegoma Mastenom in Polancem v tem časopisu objavili poziv politiki naj se nemudoma loti reševanja problema slabih kreditov prek t.i. slabe banke. O sposobnostih vlade, ki je vodila Slovenijo v prejšnjem mandatu, pove vse dejstvo, da se sanacije bank ne samo ni želela lotiti, pač pa njeni nekdanji ministri še danes govorijo, da banke sploh niso v tako slabi kondiciji. S tem je Slovenijo pripeljala v sedanjo situacijo, ko je problematika slabih kreditov močno eskalirala, ko je gospodarstvo močno v recesiji in ko je strošek novega zadolževanja za državo – tudi v namen sanacije bank – postal nevzdržen. * Nadaljujte z branjem
Pasti sanacije bank po slovensko
Po tem, ko se je vlada odpovedala Slovenskemu državnemu holdingu, ki bi hkrati združeval tudi naloge slabe banke, je v igri predlog agencije za sanacijo bank. Nekaj poudarkov o tem, kako naj bi ta agencija delovala in o pasteh, ki nas pri tem čakajo iz razgovora za Wirschaftsblatt. Ključne so tri svari: (1) katere slabe terjatve se bodo prenesele na agencijo, (2) kako se bodo slabe terjatve vrednotile, in (3) kdo bo upravljal s slabimi naložbami agencije. Nadaljujte z branjem
Zakaj bo Slovenija morala zaprositi za pomoč?
Igor Masten
Pred tremi tedni so nas zelo vznemirile napovedi, da utegne Slovenija zaprositi Evropsko unijo za pomoč iz sredstev Evropskega stabilizacijskega mehanizma. Takrat so bila ta ugibanja močno pod vplivom Španije, ki je za tovrstno pomoč zaprosila ter nespametnih izjav predstavnikov vlade, ki so grožnjo finančne pomoči uporabili za notranje-politično obračunavanje, pri tem pa pozabili, da njihove izjave spremljajo tudi tuji mediji in jih interpretirajo take, kot so. Vlada in Evropska komisija so takrat hiteli pojasnjevati, da na zadevi ni nič in da gre za nesporazum. Vendar je dejstvo, da je Slovenija takrat po mnenju analitikov postala šesta država prosilka finančno pomoč. Pri prvih petih se ti ljudje do sedaj niso zmotili. Tako so na danes na finančnih trgih vse stave uperjene proti nam. * Nadaljujte z branjem
Igor Masten o slabi banki in zombijevskem bančnem sistemu
Problem slabih posojil je akuten v domačih bankah, saj ta za razliko od tujih niso mogla prenesti lepega dela tveganj na svoje matere v tujino. Šest milijard evrov je spodnja meja slabih posojil in polovica tega je v NLB. Je pa NLB oblikovala več kot polovico rezervacij za slaba posojila in zato je problem drugje lahko tudi hujši. Zanimivo vprašanje je, zakaj nas šele zdaj, leta 2012, ta številka tako šokira. Nadaljujte z branjem
Slaba banka, tretjič
Tri leta in pol je (februarja 2009), odkar smo s kolegi opozorili na nujnost sanacije bančnega sistema z uporabo mehanizma t.i. slabe banke. Tri-in-pol leta kasneje je predlog še bolj aktualen, in bistveno bolj akuten, predvsem pa težje izvedljiv ter bolj tvegan in potencialno dražji za davkoplačevalce. V tem komentarju še tretjič predlagam slabo banko za sanacijo slovenskega bančnega sistema. Nadaljujte z branjem
DAMIJAN blog 
