Prihodnost naše energetike (2) – Obnovljivi viri energije

Drago Babič

Med obnovljive vire energije (OVE) štejemo dve vrsti energij – prva je neodvisna od vremena, zajema hidroenergijo (HE), ki je najpomembnejša predstavnica OVE,  geotermalno in energijo iz biomase. Druga skupina, imenovana tudi spremenljiva OVE, zajema vetrno energijo (VE), fotovoltaično (FVE) in koncentrirano sončno energijo (KSE), pri kateri z zrcali segrevamo posodo s talino do visokih temperatur, ki potem proizvaja paro, ki žene klasično turbino (kar v nadaljevanju ne bom podrobneje obdeloval zaradi majhnega deleža). Večinoma tako zajeto energijo pretvarjamo v električno energijo, razen pri biomasi in geotermalni energiji, ki jih uporabljamo tudi za ogrevanje. V nadaljevanju bom podrobneje obdelal samo uporabo za proizvodnjo električne energije, v pregledih ne bom zajel geotermalne in KSE, ki sta manj razširjeni obliki OVE. Glavna vira podatkov sta mednarodna medvladna agencija IRENA, ustanovljena pod okriljem OZN in Eurostat.

Delež OVE v skupni končni koriščeni energiji je znašal leta 2016 v svetu 19%, v EU 17% in pri nas 21%. Od vseh vrst energij proizvodnja OVE najhitreje raste, kar vzpodbujajo predvsem usklajena prizadevanja držav, ki so sklenile Pariški sporazum o podnebnih spremembah. Večina OVE se uporablja za proizvodnjo elektrike, ki naj bi zaradi svoje čistosti pospešeno nadomeščala fosilna goriva, tudi v prometu.

V spodnji sliki so navedeni deleži posamezne vrste OVE v skupni proizvodnji elektrike iz OVE v svetu.

OVE-1

Vir: IRENA, 2017

V bodoče naj bi rasla uporaba predvsem VE v višjih zemljepisnih širinah in FVE blizu ekvatorja. V EU 28 je v letu 2016 pri proizvodnji elektrike delež OVE 30%, pri nas 32%, na Danskem 54% (v glavnem VE), pri Avstriji celo 73% (v glavnem zaradi HE). Največji delež predstavlja HE, vendar jo hitro dohiteva VE, sledi biomasa, nato FVE.

OVE-2

Vir: Eurostat

V zgornji sliki so prikazane vrednosti proizvodnje posameznih OVE v Evropi (EU) in njihova rast po letih. V Evropi še vedno prevladuje HE, hitro pa naraščajo spremenljive OVE, predvsem VE in FVE. Idealna OVE je HE, vendar so najugodnejše lokacije že izkoriščene, tako da bo v bodoče cena elektrike iz novih HE porasla. To je še posebej izraženo v Evropi, kjer bodo nove HE predvsem črpalne ali akumulacijske, ki bodo služile skladiščenju električne energije. V Evropi bo v bodoče največji delež v okviru OVE prevzela VE, na jugu tudi FVE. Ob ukinitvi subvencioniranja OVE pa lahko pričakujemo ponovno renesanso nuklearne energije (NE).

CENE ELEKTRIKE IZ OVE

Povprečne realne svetovne cene elektrike iz OVE za novogradnje v letu 2016 in predvidevanja za 2020 (brez subvencij) so naslednje (upoštevaje vse stroške izgradnje in obratovanja ter ob diskontni stopnji 7,5%).

OVE-3

Vir: IRENE

Gledano regionalno, so najnižje cene v Aziji – Kitajski in Indiji, za FVE pa ob ekvatorju. V Evropi so cene za VE zaradi visoke razvitosti ugodne, za ostale energije pa nekaj višje. Kaj dosti nižjih cen od tistih v letu 2020 v bodoče ni za pričakovati, saj pri teh cenah elektrike že prevladajo lokalni stroški, to je strošek dela pri izgradnji, obratovanju in vzdrževanju, nad stroškom opreme (ki se edina lahko poceni zaradi serijske proizvodnje), ki na primer pri FVE že predstavlja manj od polovice stroškov.

Ob teh cenah je treba pripomniti, da večina držav vzpodbuja izgradnjo novih kapacitet za proizvodnjo OVE z subvencijami, tako da so tržne cene elektrike precej drugačne od navedenih. Precej nižje so v veleprodaji, zato pa dražje v maloprodaji, kjer so v cene vključeni stroški subvencij. Tako so v Evropi veleprodajne cene okrog 40 eur/MWh ( v zadnjem mesecu zaradi zime okoli 50 eur/kwh), v maloprodaji za gospodinjstva in druge manjše uporabnike pa celo preko 300 eur/MWh!

V naslednji sliki so navedene cene električne energije (v c/kwh) za gospodinjski odjem v EU 28 v letu 2016. Iz slike je razvidno, da vsebujejo cene elektrike za gospodinjstva velik delež subvencij (other taxes) in davkov (DDV), pri Danski celo dve tretjini, pri Nemčiji polovico, pri nas dobro četrtino. Zato so končne cene v Nemčiji in Danski še enkrat višje od naših, ob tem, da je osnovna cena elektrike brez dajatev podobna. Vidimo tudi, da imamo pri nas končno ceno in dajatve pod povprečjem EU.

OVE-4

Cene za velike uporabnike – industrijo (in velike korporacije) so precej nižje, okoli polovice od zgoraj navedenih, to je 11 c/kWh za EU 28 in vsebujejo 3,1 c prispevkov in davkov. Pri nas je to še manj, skupaj 7,8 c/kWh, tako da ima naša industrija nižje cene elektrike od konkurence. To pa tudi pomeni, da je pri nas pri cenah elektrike za velike porabnike še nekaj prostora za povišanje.

Vse navdušence nad OVE moram opozoriti, da prej navedene cene elektrike iz OVE niso končne za potrošnika. Zaradi neenakomernega delovanja spremenljivih OVE, to je VE in FVE, bo proizvodnja in pretok energije po omrežjih bistveno bolj nihala, kot je bilo to do sedaj. Zato bo treba vzporedno z proizvodnimi kapacitetami OVE zgraditi zmogljivejše omrežje. Zaradi nihanja proizvodnje, ki ne bo usklajeno s porabo, pa bo treba zagotoviti še skladiščenje energije. Kot najprimernejša skladišča bi služile črpalne HE, pospešeno pa se razvijajo tudi druge oblike skladiščenja elektrike. Poleg tega bo potrebno imeti v omrežju precej rezervnih kapacitet za proizvodnjo elektrike ob neugodnih vremenskih pogojih, predvsem na zemeljski plin, pa tudi na premog. Bolj ko bo delež spremenljive energije naraščal, bolj izrazite bodo postale te potrebe. Tudi odvisnost od uvoza elektrike bo postala draga, saj v primeru večjih nihanj v proizvodnji VE na primer v Nemčiji, elektrike iz uvoza enostavno ne bo ali pa bo zelo draga, po ceni terciarne rezerve, ki je najmanj dvojna od običajne cene.

Zaradi povečanja moči omrežja in zagotavljanja rezerv moramo zato kot stroške sistema upoštevati še polovico povprečne cene elektrike iz spremenljivih OVE. Če pogledamo prej navedene cene, bo v Evropi povprečna proizvodna cena elektrike iz OVE po letu 2020 okoli 50 eur/MWh. Če k temu dodamo še stroške sistema, dobimo ceno okoli 75 eur/MWh. To je pa že višja cena od proizvodne cene obstoječih (in bodočih) TE in NE. Tako bo postal TEŠ6 s svojo lastno ceno 65 eur/MWh še kako dobrodošel in rentabilen obrat! Samo države, predvsem Nemčija, naj nehajo izkrivljati evropski trg elektrike s pretiranimi subvencijami.

Se pa je ob takem širokogrudnem subvencioniranju neke tržne dejavnosti, kar naj bi evropska energetika bila in ki jo večinoma plačujejo mali potrošniki, za zamisliti. Tako (spet enkrat, tako kot pri bančni sanaciji) davkoplačevalci plačujemo velikim energetskim korporacijam razvoj, ki bi ga prav za prav morale plačati same na račun bodočih dobičkov. Kako bomo dobili davkoplačevalci nazaj te silne milijarde? Ali jih bodo v obliki bodočih dobičkov pobrale velike korporacije? Ali bodo naši politiki zbrali pogum, da bodo bodoče dobičke energetskih korporacij dodatno obdavčile, dokler se ta denar ne vrne? Bomo videli.

Torej bo treba v bodoče imeti v sistemu pametno mešanico OVE, NE, TE, črpalnih HE in drugih rezervnih kapacitet (plinskih elektrarn) ter skladišč, da bomo obvladali visok delež OVE v proizvodnji elektrike. Poleg tega bo potrebno rekonstruirati celotno omrežje, da bo sposobno sem ter tja prenašati večje količine energije v krajšem času. Vse to pa ne bo poceni.

Kaj storiti na področju energetike v Sloveniji, pa naslednjič.

One response

  1. Samo en komentar o pretiranem zanašanju na OVE pri preskrbi z elektriko – zadnji mraz je povečal porabo energije, ki jih OVE, razumljivo, v tem času ne morejo zagotoviti, zato so veleprodajne cene elektrike po celi Evropi zletele v nebo, preko 100 eur za MWh, že kupljenih kapacitet v BiH in Srbiji zaradi preobremenjenosti omrežja na Hrvaškem ne moremo dobiti, TEŠ6 in 5 delata s polno paro,v obratovanje se je vključil najdražji blok v Sloveniji (ki je namenjen za nadomeščanje nepredvidene zaustavitve NEK) TE Brestanica, skratka, cel sistem je na meji, ampak še deluje (za dvojno ceno elektrike, seveda).
    Če na primer TEŠ6 sedaj izpade (kar se pri polnem obratovanju lahko zgodi), se sesuje cel sistem z nepredvidljivimi posledicami (razen mraza v stanovanjih, seveda).

%d bloggers like this: