Glede javnega dolga obstaja v javnosti veliko ideoloških razprav, ki pa razen služenja populizmu nimajo pomembne substance. Splošno javno mnenje je, da je javni dolg in novo zadolževanje nekaj absolutno slabega, ker to pomeni višje davke. Toda nedavni poskusi z varčevanjem na silo, ki so poskušali na hitro znižati javne deficite, so naredili ogromno škode in praktično nobene koristi, saj so države zaradi varčevanja padle v recesijo in še bolj povečale javni dolg. Pri tem javnost rada pozablja, da je pomembna razlika med dolgom gospodinjstev na eni ter dolgom podjetij in držav na drugi strani. Gospodinjstva morajo poplačati dolgove, podjetja in države pa tega nikoli ne naredijo.

Države praktično nikoli absolutno ne znižajo javnega dolga, pač pa razmerje med javnim dolgom in BDP namesto njih zniža gospodarska rast. Samo hitra gospodarska rast lahko zares zniža visoke javne dolgove. Poglejte spodnje slike.

Denimo Belgija je naredila eno najbolj dramatičnih razdolževanj v zgodovini med razvitimi državami: od leta 1995 do leta 2007 je javni dolg zmanjšala iz 130% BDP na samo še 84% BDP. Toda je v tem času znižala tudi absolutni dolg? Ne, v letu 2007 je bil njen absolutni javni dolg do pičice enak tistemu iz leta 1995.

Ali pa Irska, ki je v istem obdobju javni dolg znižala iz 80% na slabih 25% BDP, toda v istem obdobju se je njen absolutni javni dolg povečal za 6 milijard evrov.  

Nič drugače ni v Sloveniji, ki je med letoma 2002 in 2007 javni dolg znižala iz 27.4% na 22%. Toda to ni bila zasluga pridnih vlad, ki bi znižale absolutni javni dolg (saj se je ta v tem obdobju povečal za 1.3 milijarde evrov. Pač pa gre zasluga tako v Sloveniji kot v vseh ostalih državah izključno hitri rasti BDP, ki je znižala razmerje med dolgom in BDP.  

Praktično nobena država ne zmanjšuje absolutnega javnega dolga, pač pa poskuša vzdrževati razmerje med javnim dolgom in BDP. Hitreje kot raste BDP, večji obseg javnega dolga si lahko privošči. Enako je pri podjetjih. Za razliko od gospodinjstev podjetja in države svojega dolga praktično nikoli ne vrnejo oziroma ga absolutno ne znižajo, pač pa ga le refinancirajo. Podjetja najamejo kredite, da financirajo eno naložbo in kasneje hkrati z odplačevanjem tega kredita najemajo nove za financiranje novih naložb. Absolutni dolg se pri tem praktično nikoli ne zniža, podjetja morajo paziti le, da vzdržujejo vzdržno razmerje med dolgom in sredstvi, med dolgom in tekočim denarnim tokom iz poslovanja ter med dobičkom iz poslovanja ter obveznostmi iz naslova obresti.

Več o mitu javnega dolga v petek v Financah.