Odločbe Banke Slovenije (BS) o izrednih ukrepih za stabilizacijo trojice slovenskih bank so imele za neposredno posledico izbris vseh podrejenih obveznosti bank, ter tudi vseh lastniških naložb v vrednostne papirje treh bank. Po domače rečeno, odločbe BS so razlastile nič krive navadne smrtnike, ki so vložili svoje prihranke v obveznice bank ali ki so leta 2007 vložili svoje prihranke v javni izdaji delnic NKBM.
Toda odločbe BS so nenavadne, ker so (ob sicer precejšnji kolobociji z datumi) nenadoma izjemno natančne. Sumljivo natančne. Kot dokazuje Tadej Kotnik v Financah, je “BS pogoje za izbris vseh podrejenih obveznic NKBM “ujela” na četrti decimalki, za neizplačilo odškodnine razlaščenim imetnikom podrejenih obveznic NLB pa na tretji decimalki“.
Od kod nenadoma takšna izjemna natančnost BS?
Da so te družbe mednarodne in svetovalne, ni dvoma, kdo in kako jih »preizkuša«, pa je stvar razprave. Denimo o družbi Oliver Wyman je bilo precej napisanega pred letom in pol, ko je trojka ocenila primanjkljaj španskih sistemskih bank na okoli 100 milijard evrov, španska vlada pa je vztrajala, da je ta tik pod mejo 60 milijard evrov, nad katero bi morala Španija namesto za posojilo bančnega reševalnega sklada ESM zaprositi za posojilo trojke in pristati na vse njene pogoje. Španska vlada je nato najela družbo Oliver Wyman, ki je »neodvisno« ocenila, da znaša obravnavani primanjkljaj 59,3 milijarde evrov (Spain to use only 60 billion euros of bailout, says minister, El Pais, 27. avgusta 2012; Spain bank audit paves way for state bailout, Reuters, 28. septembra 2012). Tako je tudi v tem primeru »neodvisni« pregled zgrešil kritično mejo le za dober odstotek in to v smer, ki je ustrezala naročniku.
K opisanemu pojavu sta mogoči dve razlagi. Če tisto o dogovarjanju odmislimo, ostane le še ta, da se v izrednih razmerah zanesljivost in natančnost ocen bančnega regulatorja nenadoma izredno izboljšata. Primerjajmo zgoraj opisana enoodstotna ujemanja v izrednih ukrepih BS z večstoodstotnimi razhajanji ocen BS v rednem nadzoru: izgubo bančnega sistema v prvih 11 mesecih leta 2012 je BS ocenila na 274 milijonov evrov, celoletno pa na koncu ovrednotila na 664 milijonov evrov; izgubo v prvih 11 mesecih leta 2013 je BS ocenila na 1.069 milijonov evrov, celoletno pa zdaj vrednoti na 3.218 milijonov evrov!
BS tudi sama priznava, da v rednem nadzoru včasih spregleda večstomilijonska, v primeru NLB celo več kot milijardna odstopanja. Ugotovitev, da je bila ocena potrebnih slabitev v letu 2012, v katero je zaupala še novembra lani, pri NKBM za skoraj pol milijarde evrov, pri NLB pa za več kot milijardo in pol evrov prenizka, namreč opravičuje s trditvijo, češ da »so bili rezultati skrbnega pregleda znani šele v začetku decembra 2013 in prej z njimi ni razpolagala«.
Z isto odločbo, v kateri je BS priznala, da je v svojih rednih nadzorih spregledala skoraj pol milijarde evrov potrebnih slabitev NKBM, je imetnike podrejenih obveznic te banke razlastila na osnovi izračuna izrednega pregleda, ki je manj kot štiri milijone evrov oddaljen od meje, ko tega ne bi več smela. Ker BS zagotavlja, da pri tem zagotovo ni storila napake, jo pozivam, naj metode, s katerimi v izrednih ukrepih dosega tolikšno zanesljivost in natančnost, v dobro vseh začne čim prej uporabljati tudi pri svojem rednem delu.”
Vir: Tadej Kotnik, Finance
Celotna korespondenca med Kotnikom in BS je tukaj:
DAMIJAN blog 