Mehanizem Grexita: Za kakšen evro se bo odločila ECB?

V dosedanjih pogajanjih z Grčijo po zmagi radikalne levičarske združbe Syriza, se je pokazalo, da inštitucije trojke delujejo usklajeno in da njihov namen ni bil pomagati grškemu prebivalstvu, spodbuditi okrevanja grškega gospodarstva ali ohraniti stabilnosti grškega bančnega sistema. Pač pa je bil edini namen prisiliti novo vlado pod vodstvom Syrize h kapitulaciji in sprejemu bolj ali manj enakovrednega sporazuma, kot je bil v veljavi do tedaj. Zgolj nekaj dni po konstituiranju nove vlade je ECB prevzela pobudo in sporočila, da grške banke več niso upravičene do rednega financiranja s strani ECB (z zastavo državnih vrednostnih papirjev). Namesto tega naj bi bile grške banke deležne zgolj izredne likvidnostne pomoči (ELA). (Razlika med redno in izredno likvidnostjo ECB je v tem, da pri prvi vse članice jamčijo za odobreno likvidnost, pri drugi pa zgolj nacionalna centralna banka; hkrati pa je ELA, čeprav jo daje nacionalna CB, limitirana v znesku in pogojevana z vsakokratno odbritvijo sveta ECB ter ima višjo obrestno mero).

Zakaj se je ECB odločila za tak korak, čeprav je imela na voljo drugačne opcije?

ECB bi se v tedanji situaciji (konec januarja letos) lahko odločila, da v skladu z novimi pravili evro območja poskrbi za stabilnost grškega bančnega sistema. In sicer tako, da bi grške banke dokapitalizirala s sredstvi sklada ESM v zameno za kapitalske deleže v bankah. Nato pa bi grškim bankam, katerih lastnik bi bil skupni evropski sklad ESM, oblikovan prav za te namene, zagotavljala redno likvidnost po enakih pogojih kot drugim bankam.

Zakaj se je torej ECB odločila za tak drastičen ukrep v primeru grških bank? Šlo je za čisto pogajsko taktiko oziroma bolje rečeno za pogajalsko izsiljevanje nove vlade. The Economist je tedaj zapisal, da je ECB s to odločitvijo sprožila “opozorilni strel” novi vladi, da lahko kadarkoli odtegne pomoč grškim bankam, če vlada ne bo kooperativna. Na enak način je namreč ECB konec leta 2010 z grožnjo, da ne bo podaljšala ELA pomoči irskim bankam, prisilila Irsko v obsežni in za njene davkoplačevalce zelo drag program sanacije bank (dejansko je šlo za bailout tujih investitorjev). In na popolnoma enak način, z grožnjo nepodaljšanja ELA pomoči, je ECB leta 2013 prisilila h kapitulaciji ciprsko vlado in k reševanju / likvidaciji dveh največjih bank.

ECB je z odločitvijo za prehod na ELA doziranje financiranja grških bank dejansko dala pogajalski vzvod evroskupini in IMF glede Grčije. Pogojevanje z ELA likvidnostjo je bilo eno izmed dveh najmočnejših pogajalski orožij trojke (drugo orožje je izključenost Grčije iz finančnih trgov, dokler Grčija s sprejemom sporazuma ne dobi “potrdila” trojke, da je solventna). The Economist:

By pushing Greek banks into greater reliance on ELA, the ECB has moved a step closer to calling time on the Greek government’s campaign to secure a more favourable deal from its European creditors. That is why this obscure funding mechanism is so important.

Kot piše Karl Wheelan iz University College of Dublin, pa ima ta politična poteza ECB (okrepitev pritiska na novo grško vlado k sprejemu nespremenjenih pogojev pomoči kot do tedaj) številne negativne pasti. Dokler je s tem izsiljevanjem posamezne vlade na diskreten način (z zaupnimi pismi) lahko prisilla h kapitulacij, je bila zadeva obvladljiva. Toda s tem, ko se nova grška vlada tudi po petih mesecih izsiljevanja in po končnem propadu pogajanj temu ni uklonila, je delovanje ECB postalo nevarno za samo evro območje. S tem je namreč ECB poslala signal trgom, da je ne zanima absolutna stabilnost bančnega sistema (kar je ena izmed dveh ključnih nalog v mandatu centralne banke), ampak da ima lahko tudi drugačne cilje.

S tovrstnim ravnanjem ECB vnaša razpoko v evrsko unijo, ki lahko povzroči “samouresničujoče se” navale na banke. Wheelan daje primer Portugalske, kjer imata ECB in IMF v lasti velik del portugalskega dolga. V primeru, da finančni trgi začutijo, da je portugalski javni dolg nevzdržen in da bi jih ECB in IMF lahko prisilila v “striženje”, lahko to privede do bega investitorjev iz portugalskih obveznic. Posledično bi tudi prebivalci (varčevalci) začutili, da nimajo zagotovljene absolutne varnosti njihovih vlog s strani ECB, kar bi jih pognalo v naval na bankomate. In dobili bi novo “grško situacijo”.

We have learned that debts to official creditors — European governments, the IMF and particularly the ECB — are sacred and that the ECB will side with these creditors in debt negotiations rather than preserve financial stability and the integrity of the euro.

Perhaps Greece will be the only country to ever get squeezed in the current manner but problems due to large amounts of official debt could pop up elsewhere and these problems won’t be solved simply by expelling Greece from the euro.

For example, Portugal has a public debt to GDP ratio of 130 percent and the EU and IMF are already owed a sizeable chunk of this debt. In addition, the ECB owns Portuguese government bonds from its Securities Market Programme and is now about to buy more through its QE programme. At some point, private creditors (who know the EU policy is to “involve” them when debts are unsustainable) may decide they are the thin end of a dangerous wedge and give up on Portugal. In this situation, the EU is likely to dither, provide plenty more official funding via ESM or OMT and end up with another Greek situation.

The Greek negotiations have uncovered large cracks in the design of the Eurozone which could lead to the end of the common currency. The absence of political support for banking union or a proper lender of last resort are enough to trigger self-fulfilling bank runs in which people lose confidence in the country’s ability to stay in the euro and this ultimately ends with the country being shut off by the ECB and introducing a new currency.

Vir: Karl Wheelan

Ključno je torej vedeti, za kakšen evro se zavzema ECB oziroma njen predsednik Mario Draghi: za absolutni evro vseh ali zgolj za “selektivni” evro za politično dominantne članice?

Del odgovora na to vprašanje bomo dobili že danes po srečanju sveta ECB.

%d bloggers like this: