Mehanizem Grexita: Za kakšen evro se bo odločila ECB?

V dosedanjih pogajanjih z Grčijo po zmagi radikalne levičarske združbe Syriza, se je pokazalo, da inštitucije trojke delujejo usklajeno in da njihov namen ni bil pomagati grškemu prebivalstvu, spodbuditi okrevanja grškega gospodarstva ali ohraniti stabilnosti grškega bančnega sistema. Pač pa je bil edini namen prisiliti novo vlado pod vodstvom Syrize h kapitulaciji in sprejemu bolj ali manj enakovrednega sporazuma, kot je bil v veljavi do tedaj. Zgolj nekaj dni po konstituiranju nove vlade je ECB prevzela pobudo in sporočila, da grške banke več niso upravičene do rednega financiranja s strani ECB (z zastavo državnih vrednostnih papirjev). Namesto tega naj bi bile grške banke deležne zgolj izredne likvidnostne pomoči (ELA). (Razlika med redno in izredno likvidnostjo ECB je v tem, da pri prvi vse članice jamčijo za odobreno likvidnost, pri drugi pa zgolj nacionalna centralna banka; hkrati pa je ELA, čeprav jo daje nacionalna CB, limitirana v znesku in pogojevana z vsakokratno odbritvijo sveta ECB ter ima višjo obrestno mero).

Zakaj se je ECB odločila za tak korak, čeprav je imela na voljo drugačne opcije? Nadaljujte z branjem

Tisti usodni strel

Morda bo 27. junij 2015 šel v zgodovino na podoben način kot 28. junij 1914. Takrat pred skoraj natanko 101 letom je Gavrilo Princip sprožil tisti usodni strel na avstrijskega prestolonaslednika Franza Ferdinanda v Sarajevu. Takrat so si, po desetletju naporne diplomacije med velesilami, bosanske krize in balkanskih vojn, mnogi oddahnili. Kot da bi razelektrilo do skrajnosti naelektreno ozračje. Mesec za tem je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji, kar je eskaliralo v prvo svetovno vojno. Vzela je 16 milijonov življenj.

Z izstopom Grčije je bil morda sprožen tisti usodni strel za Evropo. Morda 27. junij 2015, ko so si mnogi evropejci, utrujeni od naporne diplomacije, pogajanj in demokratične odgovornosti, oddahnili ob grškem de facto izstopu iz evra in skorajšnjem bankrotu, prinaša začetek konca 65 let dolge evropske integracijske zgodbe. 65 let miru, sodelovanja in prosperitete. Z današnjim dnem postaja proces evropske integracije reverzibilen. Vsi ostali elementi (notranja razklanost, zunanji interesi, Rusija, ZDA, Kitajska …) so v zelo “ugodni konstelaciji”, da se ponovno “premešajo teritorialne karte”.

 

It’s the Politics, Stupid!

Sparse Thoughts of a Gloomy European Economist

I have been silent on Greece, because scores of excellent economists from all sides commented at length and in real time on the developments of negotiation, and most has been said.

But last week has transformed in certainty what had been a fear since the beginning. The troika, backed by the quasi totality of EU governments, were not interested in finding a solution that would allow Greece to recover while embarking in a fiscally sustainable path. No, they were interested in a complete and public defeat of the “radical” Greek government.

The negotiation has not been one. The two sides were very far in January, as it is and it should be, if two radically different views about the engines of growth confront each other. Syriza wanted the end of austerity, that was much harsher on the country than expected, while failing to bring the promised benefits, even in terms of…

View original post 624 more words

Vikend branje

Evropska nesposobnost in tretjerazrednost

Dober komentar Costasa Iordanidisa o tem, kako EU (za razliko od ZDA) ne samo ni sposobna zajeziti in rešiti panike zaradi bankrota državice z 2% deležem v skupnem BDP, pač pa je tudi mednarodno tretjerazredna, saj o njenih suverenih odločitvah dejansko odločajo v IMF.

Najbrž ste opazili, da je bil za Evropsko komisijo in evrske ministre ponedeljkov grški predlog “dobra osnova za pogajanje”, nato pa ga je v torek sesekljal IMF. Ne vem pa, če ste opazili, da evropski finančni ministri v zadnjih štirih dnevih pravzaprav sploh niso odločali. Razen o tem, da ne morejo odločati. Ker še nimajo mnenja. Čakali so, da jim mnenje povedo “tehnični strokovnjaki” trojke. In ko so tehnični birokrati IMF sesekljali predlog IMF (češ, da preveč temelji na povišanju davkov in premalo na znižanju izdatkov), evrski finančni ministri o tem spet niso imeli mnenja. Spet so čakali na izid pogajanj med tehničnimi strokovnjaki.

V bistvu evrski finančni ministri po nepotrebnem letajo v Bruselj in trošijo naš denar. Mnenja jim napišejo tehnični strokovnjaki. Ali še bolj natančno – mnenje jim pove IMF. IMF, ki je le z dobrimi 10% udeležen v kreditih do Grčije, odloča o usodi Evrope. Zakaj ne bi kar IMF-u prepustili tudi odločitve o Grčiji?

Nenavadno? Ne, le odraz nesposobnosti in tretjerazrednosti evropskih inštitucij in vodstev evrskih držav. Nadaljujte z branjem

Kdo bi imel korist od povečanja vojaških izdatkov

Bine Kordež

V medijih smo lahko prebrali »zaskrbljujočo« novico, kako je vrh NATA vse bolj nezadovoljen z višino sredstev, ki jih Slovenija namenja za obrambo. Po hodnikih Severnoatlantskega zavezništva naj bi se že slišala zbadljivka, kako naše obrambno ministrstvo vse bolj deluje kot socialna ustanova, ker naj bi pretežni del sredstev ministrstva namenjen za plače vojakov. Po merilih NATA bi morali namreč kakih 20 % proračuna obrambnega ministrstva namenjati za opremo in naši predstavniki bodo ob zardevanju pred visokimi predstavniki zavezništva najbrž obljubljali, da se bomo ta odstopanja v naslednjih letih popravili. Seveda pri teh izdatkih ni omenjen nek dodatni, ekonomsko izredno pomembni vidik, o katerem bi bilo prav, da bi ga redno izpostavljali (pa smo najbrž tiho).

Nadaljujte z branjem

Krugman: Upnice želijo zlomiti Grčijo

I’ve been staying fairly quiet on Greece, not wanting to shout Grexit in a crowded theater. But given reports from the negotiations in Brussels, something must be said — namely, what do the creditors, and in particular the IMF, think they’re doing?

This ought to be a negotiation about targets for the primary surplus, and then about debt relief that heads off endless future crises. And the Greek government has agreed to what are actually fairly high surplus targets, especially given the fact that the budget would be in huge primary surplus if the economy weren’t so depressed. But the creditors keep rejecting Greek proposals on the grounds that they rely too much on taxes and not enough on spending cuts. So we’re still in the business of dictating domestic policy.

Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: