Grški predlog reform: trojka je dobila, kar je hotela

Če vas slučajno zanima, kakšen predlog reform je v ponedeljek grška vlada poslala v Bruselj, da je z njim vzradostila evropske politike in birokrate trojke, si ga lahko ogledate tukaj. Hiter pregled grškega predloga pokaže, da je trojka dobila, kar je hotela. Grška vlada je z nekaj lepotnimi izjemami, ki se nanašajo na najbolj ranljive skupine prebivalstva, pristala na vse glavne pogoje trojke, in sicer tako glede fiskalnih ciljev kot glede ukrepov na treh ključnih področjih: pokojninska reforma, dvig davka na dodano vrednost in privatizacija. Grška vlada je pristala, da bo z vrsto ukrepov v letu 2015 dosegla primarni presežek v proračunu v višini 1% BDP, v 2016 pa v višini 2% BDP. Toda predvideni ukrepi ne bodo spodbudili gospodarske rasti, pač pa jo bodo še bolj zavrli in prispevali k povečanju mizerije grškega prebivalstva.

Spodaj je kratek komentar ključnih ukrepov.

  • pokojninska reforma: kljub več krogom pokojninskih reform, ki so že do sedaj dvignili upokojitveno starost na 67 let, novi predlog grške vlade zapira dosedanjo največjo luknjo, to je predčasno upokojevanje in predčasno prenehanje vplačevanja pokojninskih prispevkov (za dober pregled učinkovitosti dosedanjih pokojninskih reform in lukenj v njih si preberite ta članek v The Economistu). S pokojninsko reformo naj bi zmanjšala izdatke za pokojnine oziroma povečala prispevke za nekaj več od 1% BDP v 2016 (kar je bila zahteva IMF);
  • davek na dodano vrednost: grška vlada je pristala na dvig stopnje DDV na 23% za večino dobrin, izjema so le osnovna hrana, energenti, oskrba s hrano in hoteli (13%) ter zdravila in knjige (6%). S tem in z reformo sistema pobiranja DDV naj bi grška vlada v 2015 zbrala za 0.38% BDP in v 2016 za 0.74% BDP več prilivov od DDV);
  • privatizacija: grška vlada se je zavezala k privatizaciji regionalnih letališč, pristanišč v Pireju in Solunu, železniškega operaterja, podaljšala koncesijo za atensko letališče itd. Iz tega naslova naj bi v letih 2015, 2016 in 2017 pridobila za 1.4, 3.7 in 1.2 milijarde evrov prihodkov.

Seveda grški predlog zajema vrsto drugih ukrepov na področju trga dela, konkurence na trgu, administrativne reforme, energetike itd., toda ključni ukrepi za dosego fiskalnih ciljev, ki jih zahteva trojka, so ob zgoraj navedenih predvsem v polju povečanja davkov in drugih ukrepov.

Davki (predvideno povečanje prilivov med 0.66% in 0.58% BDP v letih 2015-2016):

  • podjetniški davki, in sicer dvig davka na dobiček (s 26% na 29%), poseben enkratni (v 2015) davek na dobičke nad 0.5 mio evrov (po stopnji 12%);
  • dohodnina: dvig solidarnostnega prispevka.

Drugi ukrepi (predvideno povečanje prilivov za 0.1% v 2015 in 0.5% BDP v 2016):

  • davek na televizijske reklame, prodaja TV frekvenc, prodaja frekvenc za mobilno telefonijo 4G in 5G;
  • dvig “luksuznega davka” na plovila nad 10 metrov iz 10% na 13%;
  • uvedba davka na igre na srečo (30%), itd.

Ključno vprašanje tega grškega “predloga reform” ni, ali bo grška vlada z njimi zadovoljila upnice oziroma trojko, saj je s skorajda popolnim upoštevanjem pogojev trojke to že de facto naredila. Pač pa je ključno vprašanje, ali je grška vlada te ukrepe sposobna izvesti (in iz gospodarstva in prebivalstva letno izmolsti dodatno za 2.7 milijard evrov v 2015 in 5.2 milijardi evrov v 2016) ter brez da bi pri tem še bolj zaklala gospodarstvo in zadušila agregatno povpraševanje.

Moje skromno mnenje na zgornje vprašanje je, da (1) grški vladi ne bo uspelo uresničiti zgornjih fiskalnih ciljev in (2) da bo vlada pri tem še bolj zadušila gospodarstvo, saj se bodo povpraševanje gospodinjstev zaradi višjih izdatkov in davkov ter naložbe podjetij zaradi višjih davkov še bolj zmanjšale. Hkrati pa Grčiji notranja devalvacija in dvig konkurenčnosti prek znižanja plač za 20% nič ne pomaga glede izvoza, saj je ta benigno majhen. Logična posledica teh ukrepov bo zmanjšanje BDP.

Lahko, da se motim, toda rezanje agregatnega povpraševanja (z dvigom davščin) nikoli ne prinese višje rasti, pač pa po definiciji (formuli za BDP) zmanjša BDP. Grčiji bi v dani situaciji pomagalo le to, da bi ji EU namenila velika sredstva za javne naložbe oziroma da bi tuja podjetja začela močno investirati v grško gospodarstvo, povečala zaposlenost in izvoz. Nič od tega pa ni predvideno v grškem “predlogu reform”, niti ni predvideno v agendi “pomoči” Grčiji s strani trojke. Ta program reform bo Grčiji zgolj sprostil 7.2 milijarde evrov finančne pomoči, do katere je še upravičena na podlagi prejšnjega programa, s čimer bo lahko poplačala dolgove do IMF. In čez 3-4 mesece bo Grčija pred enakim problemom kot danes.

Bojim se, da veseli obrazi predsednikov vlad oziroma držav jutri na vrhu EU v Bruslju ne pomenijo veselja tudi za grško prebivalstvo. Nasprotno, razlog za veselje evropskih “državnikov” je hkrati utemeljen razlog za strah glede povečanja mizerije grškega prebivalstva.

One response

  1. Spodnji komentar za prvo grško reševanje pove vse:

    “So for those who don’t recall, here is a refresher from Macropolis, which a few months ago showed that of the €226.7 billion euros disbursed to Greece since the first Greek bailout, an equivalent to almost 125% of Greece 2014 GDP, “the combined allocation to the Greek state’s operating needs was just 11 percent of the total funding, at circa 27 billion euros.”

    Tudi od zadnjega predloga Grčija in vladajoča opozicija, razen časa, ni dobila nič. Komu ta dodaten čas bolj koristi, je pa veliko vprašanje? Vse kar bo Grčija dobila, bo šlo za plačilo obresti in glavnice na kredite, agonija Grkov pa se bo nadaljevala. Problemi tako Grčije kot tudi Evrope se samo odlagajo in s tem postajajo vse večji in vse manj obvladljivi.

    Čeprav izgleda, da je Evropa potegnila daljšo v tej etapi soočenja, Evropa izgublja iz dneva v dan. Izgublja kar je najbolj dragoceno; samo Evropsko idejo. Z njo se v čedalji manjši meji identificirajo ne samo Grki, Italijani ali Britanci, ampak v vse večji meri tudi Nemci in Skandinavci. Spomnite se zakaj sta propadli Jugoslavija ali Sovjetska zveza? Zaradi ekonomske krize? Kje pa! Te družbe so preživele še kaj bistveno hujšega. Propadle so takrat, ko je v državljanih umrla ideja jugoslovanske oz. sovjetske države. Evropa hodi po isti poti.

%d bloggers like this: