Zadnji IMF-ov World Econoomic Outlook (WEO Oktober 2020) velik del analize posveča učinkom epidemije Covid ter optimalnosti ukrepov za njegovo zajezitev. Najpomembnejše sporočilo WEO je, da ni bistvenega trade-offa med javnim zdravjem in ekonomskimi koristmi. Ugotavlja, da zgodnji lockdown lahko bistveno omeji porast okužb, s tem pa zmanjša potrebo po dolgotrajnejših ukrepih glede socialnega distanciranja, ki zmanjšujejo mobilnost prebivalstva in imajo s tem trajnejši depresivni učinek na povpraševanje. Države, ki torej špekulirajo glede zaprtja gospodarstva in jim epidemija pobegne izpod kontrole, kot je Janševi vladi, se nato soočijo z večjo ekonomsko in socialno škodo.

Na hitro nekaj ključnih slik za razumevanje delovanja lockdowna (vse slike so iz WEO 2020).

Prvič, ja, bolj strog lockdown kratkoročno bolj zmanjša BDP.

Slika 1: Strogost lockdowna in BDP

Drugič, popolni lockdown mobilnost ljudi kratkoročno močno zmanjša, vendar se ta nato po 30 dnevih že skoraj normalizira. V primeru, da ni lockdowna, pa se mobilnost zmanjša zaradi širitve virusa in posledičnega prostovoljnega socialnega distanciranja ljudi. In ta slednji učinek postane zelo trajen.

Slika 2: Vpliv lockdowna in širitve virusa na mobilnost

Trtejič, lockdown v 30 dnevih v povprečju zmanjša število okužb za 40%. Ključni učinki na zajezitev okužb (da se krivulja okužb obrne navzdol) se pokažejo po dveh tednih.

Četrtič, iz vidika epidemije je bolje hitreje uvesti lockdown (ob manjšem številu novih okužb), saj se porast okužb lažje zaustavi ob nižji razširjenosti virusa.

Slika 3: Učinek lockdowna na zajezitev virusa

Petič, dilema blažji ali strožji lockdown? Strožji omejitveni ukrepi takoj znižajo porast okužb in hitreje spravijo krivuljo okužb navzdol. Blažji omejitveni ukrepi pa pustijo epidemiji, da se razraste in da ta še dolgo časa prek povečanega števila okužb zmanjšuje mobilnost prebivalstva zaradi prostovoljnega socialnega distanciranja.

Slika 4: Intenziteta omejitvenih ukrepov in porast okužbe

In končno, če se vrnemo nazaj na prvo sliko, Švedska je res imela blažje omejitvene ukrepe kot ostale nordijske države, vendar je njen BDP upadel približno enako kot v drugih treh nordijskih državah. Ker so se zaradi daljšega trajanja epidemije ukrepi prostovoljnega socialnega distanciranja nadaljevali dlje časa, s tem pa sta upadla mobilnost prebivalcev in povpraševanje za dlje časa.