E-diskusija z Binetom Kordežem (4. del)

Pozdravljeni,

Ne strinjam se, da je ključno vprašanje v spodletelih poskusih prevzemov in znotraj njih menedžerskih prevzemov vprašanje, koliko si je kdo izmed menedžerjev v tem »poslu« prigrabil. Verjamem, da je marsikomu uspelo tudi »kaj malega dati na stran«, toda večina prevzemnih sredstev je bila vseeno vezanih v vrednostnih papirjih (delnicah). S finančno krizo in pokom tega balona je izginila tudi vrednost teh sredstev.

Kadar so menedžerji za najete bančne kredite jamčili s svojim lastnim premoženjem, pa so tudi tega zasegle banke. Tisti bolj iznajdljivi ali »pokvarjeni« menedžerji so že v osnovi začeli postopke brez da bi jamčili s svojim osebnim premoženjem. Po propadu (za slovenske razmere) gigantskega prevzemnega kolosa, ki ga je orkestriral družinski d.o.o. iz Laškega, za Boška Šrota ni bilo nobenih osebnih finančnih posledic. Njegovo osebno premoženje ni utrpelo nobene škode. In stavim, da tudi osebno premoženje Igorja Bavčarja po polomu Istrabenzove prevzemne avanture ni utrpelo nobene škode. Na koncu nobeden izmed njiju ni ostal z manj premoženja, kot ga je imel pred začetkom »prevzemne avanture«. Za njiju razen izgube statusa in ugleda v družbi ni nobenih posledic. Verjetno se niti ne zavedata, kaj sta povzročila, niti jima ni mar, kdo bo nosil te stroške njunih avantur.

Meni se v tej nesrečni zgodbi zdita ključni dve drugi stvari. Prvič, izpeljava prevzemnih poslov. In drugič, stroški, ki so po polomiji ostali davkoplačevalcem.

Glede prve stvari: res je, da je vsako dejanje treba presojati v luči okoliščin (glejte moj jutrišnji članek v Financah), toda to ne opravičuje dejanj, storjenih v prevzemnih postopkih. Gre za to, da je bila večina prevzemnih postopkov pri nas izpeljana z nelegitimnimi in pogosto povsem nelegalnimi dejanji. Večinoma je šlo za zakulisne posle, podmizne nakupe deležev, »parkiranja« delnic pri prijateljskih družbah (s čimer so bili prizadeti ostali lastniki, predvsem mali delničarji) ter izigravanje in kršenje prevzemne in konkurenčne zakonodaje. Šlo je za neetične in pogosto tudi za protizakonite prakse. Kolikor sem lahko prebral, je bila prva faza prevzema Merkurja izpeljana transparentno, toda v zadnji fazi, ko se je finančna konstrukcija podrla ste tudi vi posegli po podobnih neetičnih in nezakonitih praksah. Za to ste bili tudi obsojeni.

Problem pri tej zadevi je, da prevzemnikov nihče ni pravočasno ustavil pri teh neetičnih ali nezakonitih praksah. Oba regulatorja trga – UVK in ATVP – sta aktivno pomagala ali aktivno gledala stran.

Kot sva zapisala z Vojkom Flegarjem februarja lani:

Primer Laško je tisti izvirni greh, ki je nato ob politični podpori dejansko ohromil regulatorje trga in pravno državo. Da se razumemo, pri tem regulatorja trga nista bila pasivna igralca, amapak sta bodisi aktivno pomagala (UVK) bodisi aktivno gledala stran (ATVP).

Podobno kot je v nadaljevanju v poplavi poceni svetovnega denarja »aktivno gledala stran« BS pri odobravanju slabo zavarovanih prevzemnih in menedžerskih kreditov poslovnih bank. Danes je brezpredmetno razpravljati o tem, kdo bi moral v primeru menedžerskih in drugih prevzemov presojati zgolj formalno in kdo vsebinsko. Morda se ATVP danes še lahko izvleče, da v primeru izpolnjevanja vseh formalnih pogojev (tudi denimo odobrenih bančnih garancij v vrednosti prevzema) ni imela pravne možnosti preprečiti posameznega prevzema.

Toda Banka Slovenije takega izgovora ne more imeti. BS je po zakonu dolžna skrbeti stabilnost cen in stabilnost finančnega sistema. Zato ji zakon daje najvišja možna pooblastila, da lahko preveri katerokoli kreditno ali lizinško pogodbo posamezne poslovne banke in na podlagi vsebine posla od posamezne banke zahteva dodatne rezervacije, kadar obstoječe garancije ali zavarovanja ne zadostujejo za pokritje. BS bi morala skrbeti za finančno stabilnost na podlagi aktivnega nadzora kreditne aktivnosti poslovnih bank. Da za posamezne posle ni vedela, preprosto ne drži. Povečana kreditna aktivnost bank se je dogajala pred njenimi očmi in BS bi morala preverjati kvaliteto kreditnega portfelja posameznih bank. Hkrati se je večina prevzemov dogajala javno, pred očmi javnosti. Tudi če ne bi spremljala kreditne aktivnosti bank, bi se BS o prevzemih lahko vsakodnevno informirala prek medijev.

In prav to »gledanje stran« je spodbudilo val prevzemov. Do mnogo prevzemov sploh ne bi prišlo, če bi regulatorji trga delovali, ker bi jih sankcioniranje kršiteljev odvrnilo od tega.

Glede druge stvari: menim, da preveč preprosto gledate na »krivdo« in stroške, ki so nastali zaradi propadlih menedžerskih prevzemov. Ne morete reči zgolj: jaz nisem s tem nič pridobil, pridobili so lastniki (med njimi tudi država), ki so meni prodali delnice. Kot tudi ne morete reči: banke bi morale utrpeti večje izgube zaradi tveganih poslov, v katere so se zavestno spustile, ko so mi odobrile kredite. Vse to lahko drži. Toda še vedno obstaja ključno dejstvo, da teh izgub, teh nekaj milijard evrov za sanacijo bank, ne bi nastalo brez vaše iniciative in iniciative vaših »kolegov«. Brez te norosti teh stroškov ne bi bilo. In plačati jih bomo morali mi davkoplačevalci. Prav tako ostaja ključno dejstvo, da je zaradi teh nespametnih prevzemnih poslov mnogo podjetij propadlo, mnogo jih bo poceni prodanih in mnogo zaposlenih je in še bo zaradi tega izgubilo službe. Tudi v vašem Merkurju.

Tu vidim ključen problem in glavno krivdo akterjev te prevzemne norije. Te krivde se ni mogoče oprati zgolj s tem, da rečete: jaz nimam nič, vse sem izgubil. Toda vi ste zavestno šli v ta projekt, zavestno računajoč na tveganja. Medtem ko se prodajalka v Merkurju (ali zaposleni v katerem drugem podjetju) ni imela možnosti o tem izreči, pa je kljub temu vse izgubila, zdaj pa bo morala še plačevati za napake drugih.

To ni bilo mišljeno kot moraliziranje. Toda natanko iz tega izvirajo frustracije ljudi.

Zato je treba razumeti Janeza Novaka, ki mora to, kar so nekateri zakockali, zdaj plačati iz svojega žepa. Njemu je vseeno, kje je denar in ali sploh je. Lažje pa prenaša svojo jezo, če verjame, da ta denar še vedno nekje je in da se je nekdo obogatil na njegov račun.

Lep pozdrav,

Jože Damijan

%d bloggers like this: