Boško Šrot in njegova pravica

Po poročanju medijev je senat ljubljanskega okrožnega sodišča decembra lani zavrnil pritožbo nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota glede domnevnega oškodovanja pivovarne. Obtožnica proti Bošku Šrotu se nanaša na osem fizičnih in dve pravni osebi, pri čemer mu kot kazniva dejanja očitajo zlorabo položaja, ponareditev ali uničenje poslovnih listin in pranje denarja. Toda Boško Šrot ni zadovoljen z argumentacijo sodišča glede pritožbe.

Šrot pravi tako:

Znova je poudaril, da ni storil nobenega kaznivega dejanja, ki se mu očita, in po njegovi oceni tožilstvo za to nima dokazov. Zatrdil je, da ni pridobil nobene premoženjske koristi, čeprav mu tožilstvo očita, da jo jo pridobil posredno.

“Pri tem pa ne tožilstvo in ne senat ne pojasnjujeta, kakšna je posredna pridobitev premoženjske koristi. Premoženjske koristi tudi ni pridobila Atka-prima, ki se ji tudi očita posredna premoženjska korist. Preiskava pa je pokazala, da družba nikoli ni poslovala z nobenim podjetjem iz skupine Pivovarna Laško,” je dejal Šrot.

Nisem videl obtožnice proti Šrotu, toda izgovarjanje Šrota na to, da z očitanimi kaznivimi dejanji ni pridobil nobene premoženjske koristi, ne more biti podlaga za dobro argumentirano obrambo. Prvič, pri očitanih dejanjih je Šrot želel pridobiti premoženjsko korist, torej je šlo za naklep. Če s kaznivimi dejanji, ki jih je zagrešil, ni uspel priti do premoženjske koristi, ne spremeni bistva – naklepa. Gre za podobno zadevo kot pri spodletelem ropu banke ali poskusu uboja – bistvo je v naklepu in uporabi kaznivih dejanj za dosego naklepa.

In drugič, če Šrotu s kaznivimi dejanji zaradi spleta okoliščin ni uspelo pridobiti premoženjske koristi zase (ali svoje družinske člane ali povezane osebe), to še ne pomeni, da premoženjska škoda ni nastala. Treba je pogledati, komu je s temi kaznivimi dejanji bila povzročena premoženjska škoda (ali bila preprečena materialna korist) oziroma kdo je bil s temi dejanji oškodovan. Če je bila oškodovana Pivovarna Laško, ki jo je tedaj vodil Boško Šrot ali ostala podjetja, ki so bila neposredno ali posredno vpletena v ta kazniva dejanja, seveda ne more biti dileme – Šrot je odgovoren za nastalo škodo ne glede na to, da mu zase na koncu ni uspelo pridobiti premoženjske koristi.

Oboje seveda velja v primeru, če sodišče Šrotu dokaže uporabo očitanih kaznivih dejanj ter povezavo med njimi in nastalo premoženjsko škodo.

%d bloggers like this: