Financiranje prevzema podjetja

Bine Kordež

V svetu realizirajo prevzeme v pretežni meri s posojilnimi viri, za katera tudi zastavijo prevzemno tarčo, ker ima le redkokateri prevzemnik na svojem računu presežna finančna sredstva. Prav tako je predpostavka vseh prevzemov, da bo prevzeto podjetje s svojim uspešnim poslovanjem v določenem obdobju povrnila vložek – ali preko povečanja vrednosti prevzetega podjetja ali z izplačevanjem donosa. Pri tem običajno prevzemniki za izveden posel jamčijo s svojim ostalim premoženjem, katerega tvegajo ob odločitvi za prevzem. Ne glede na to pa banke in financerji natančno preverijo transakcijo prevzema ter njena tveganja, saj v prevzem vstopajo s svojimi sredstvi. * Nadaljujte z branjem

E-diskusija z Binetom Kordežem (8. del)

Pozdravljeni,

Hm, nisem prepričan, da ste zaradi te diskusije še “bolj krivi“. Krivi niste nič bolj in nič manj, kot ste. Toda zdi se mi, da te debate niste izkoristili za boljšo predstavitev vaših motivov za prevzem ter pojasnitev okoliščin po tem, ko je že postalo jasno, da bo prevzemna avantura fiasko. Vaših dejanj po tem ter ravnanja bank v celi zgodbi. V času prevzema in po tem, ko je nastopila kriza. Nadaljujte z branjem

E-diskusija z Binetom Kordežem (7. del)

Pozdravljeni,

Ob pobudi za najino javno dopisovanje ste napisali, da skozi nadaljevanja diskusanta počasi zbližujeta stališča ali pa vsaj bolje razumeta stališča sogovornika. Sam vašim načelnim pogledom niti ne oporekam in ob pozitivnem pogledu na zapisano, bi  lahko zaključil, da ste tudi vi potrdili kako moje razmišljanje. Imel sem tudi priložnost predstaviti nekaj svojih dodatnih pogledov in argumentov. Je pa tudi res, da je bil vsak moj zapis povod za neke dodatne negativne ocene, lahko bi rekel kar obtožbe. Nekatere posredno za vse akterje, druge kar neposredno. Zato verjetno vseeno kar drži stališče, da se je bolje čim manj izpostavljati – kot to velja za večino drugih akterjev, ki niso nikjer obravnavani (še nisem videl, da bilo kje izpostavljeno več kot pet, šest imen). Nadaljujte z branjem

BlackBerry 10: Prvi testi

Kanadski Research in Motion (RIM) je prejšnji teden tudi uradno za 30. januar 2013 napovedal uradno predstavitev težko pričakovanega novega BlackBerry 10. Glede na slabe poslovne rezultate ter izgubo tržnega deleža na trgu “pametnih telefonov”, kjer je v zadnjem letu BlackBerry izgubil bitko z Applom in Samsungom, tržniki napovedujejo to kot zadnjo priložnost za BlackBerry. Prvi “leaked” podatki in posnetki pa nakazujejo, da je RIM z nekaj inovacijami ter s tehničnimi karakteristikami odlično opravil svoje delo. Nadaljujte z branjem

Hans Rosling: 200 years that changed the world

It was the last 200 years that changed the world. In 1809 all countries of the world had a life expectancy under 40 years and an income per person less than 3000 dollar per year. Since then the world has changed but it was not until after the second world war that most countries started to improve. For the first time, Gapminder can now visualize change in life expectancy and income per person over the last two centuries. In this Gapminder video, Hans Rosling shows you how all the countries of the world have developed since 1809 – 200 years ago. Nadaljujte z branjem

E-diskusija z Binetom Kordežem (6. del)

Pozdravljeni,

Predvidevam, da ste me po pomoti narobe razumeli. Nikjer nisem zapisal ali zagovarjal stališča, »da je potrebno predstavljati, da imam ta denar jaz (ob vedenju, da to ne drži), ker se potem ljudje vseeno nekoliko boljše počutijo«. Ne tega jaz ne predstavljam, niti ne zagovarjam. Dejstvo pač je, da si ljudje to tako predstavljajo, ker bodisi tako verjamejo ali si želijo to verjeti. Jaz samo ugotavljam to kot dejstvo. Nadaljujte z branjem

Prepad med neoliberalizmom in akademsko ekonomijo

Jože P. Damijan, Igor Masten in Sašo Polanec

Čeprav je znano, da so gospodarsko-finančni cikli povsem običajen pojav tržnih gospodarstev, ki ga nazorno opišeta in prikažeta Reinhart in Rogoff (2009), je zadnja gospodarska kriza pokazala na številne slabosti ureditve finančnega sektorja in delovanja ekonomije (vključno s financami) kot vede. Tako v svetu nedvomno obstaja soglasje, da je potrebno izboljšati delovanje finančnega sektorja, tako da se zmanjšajo spodbude za oportunistično obnašanje in dopolniti ekonomijo kot vedo z novimi spoznanji, ki bodo v prihodnje usmerjala ekonomsko politiko.* Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: