Peter Ješovnik je najboljša izbira za AUKN. Bravo!

Če sem prejšnji teden napisal, da je “Dagmar Komar prišla kot gnila češnja na vrh neužitne pokvečene torte” (i.e. AUKN), potem lahko danes napišem, da je imenovanje Petra Ješovnika za člana uprave AUKN (namesto krivdno razrešenega Marka Goloba), ob tem da Dagmar Komar “v odhodu” še vedno ostaja predsednica uprave, enako kot če bi na gnilo češnjo na vrhu pokvečene torte položili še velikansko gnilo bučo. Bravo! Ta kadrovska poteza vlade še dodatno dokazuje, da Janševa vlada skrbno neguje komunistično kontinuiteto v imenovanjih nesposobnih kadrov na najbolj odgovorna mesta.

V komunizmu je veljalo načelo rotacije – ne glede na sposobnosti – najbolj zvestih kadrov med različnimi funkcijami. Ko je določen zvesti aparatčik zafural eno pozicijo, je bil v naslednjem krogu imenovan na še višjo funkcijo. Ne glede na sposobnosti, ali bolje rečeno vzpon aparatčikov na hierarhični lestvici je bil običajno v obratnem sorazmerju s sposobnostjo in v sorazmerju z zvestobo partiji ter gorečnostjo dokazovanja pripadnosti. To načelo rotacije v komunizmu se nekoliko razlikuje od Petrovega načela, ki pravi:”Vsak človek napreduje do meje svoje nesposobnosti.” Ali drugače med vzpenjanjem po hierarhiji slej ko prej prilezeš do stopnje svoje največje inkompetence, medtem ko nižji nivoji izgubljajo kompetentne ljudi: torej načeloma vse stopnje v hierarhiji zasedajo najmanj sposobni ljudje za tisti nivo. Vsak napreduje, dokler ne zasede položaja, za katerega ni sposoben. Ker kot nesposoben nima šans za napredovanje, na tem položaju občepi.

Pri Petru Ješovniku ni tako. Tudi ne more biti glede na komunistično preteklost voditelja in glavnih kadrov in ideologov SDS. Ješovnik se na hierarhični lestvici pozicij, ki jih zasedajo aparatčiki SDS, vzpenja v obratnem sorazmerju s sposobnostmi. Od uradnika na GZS, je v prejšnjem mandatu Janševe vlade leta 2005 nenadoma postal kvalificiran za nadzornika največje slovenske banke NLB. Še več, bil je celo tako zelo kvalificiran, da je februarja 2006 postal podpredsednik nadzornega sveta NLB. Pa čeprav je bil do tedaj najbolj kompleksen opravek, ki ga je imel opraviti z banko, občasen stik z bankomatom. Takrat sem pri predsedniku vlade ostro protestiral proti temu imenovanju. Pa ni prav nič pomagalo. Peter Ješovnik je bil pravi človek za članstvo v nadzornem svetu največje banke. Njegova vloga je bila gledati stran, ko je NLB v letih 2005-2007 podelila največ slabih in tajkunskih kreditov ter kreditov na lepe oči. Priznajmo, bil je odličen v tej vlogi. Težko bi svojo vlogo odigral bolje. No, resnici na ljubo, ni bil osamljen, pomagala sta mu tudi Igor Marinšek (SDS) ter Katja Božič (takrat direktorica direktorata za finančni sistem na MF). Ki sta prav tako odlično opravila svoji nalogi. Danes je NLB le še fasada, ki pod seboj skriva gromozansko luknjo slabih kreditov, ki so jo pomagali izkopati Ješovnik, Marinšek in Božičeva. Bravo!

No, ampak to je bil šele začetek. Ješovnik je bil odličen kader in Janševa vlada ga je imenovala tako v vladni Strateški svet, maja 2007 za v.d. direktorja, novembra 2007 pa za direktorja Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Ješovnik je tudi svojo nalogo na JAPTI-ju odlično opravil. Predvsem je veliko potoval, če se le da po eksotičnih državah, ter veliko zaposloval mimo kriterijev in ne glede na potrebe agencije. Tudi do zakona o javnih naročilih je imel kot direktor nekoliko domač odnos. Po zamenjavi vlade ga je zato doletela notranja revizija, ki je pokazala “kršitve zakonodaje o javnih naročilih, negospodarnega trošenja proračunskih sredstev, vprašljivega zaposlovanja in dvigovanja plač ter podobno“. Ješovniku se nato ni zgodilo nič, sporazumno se je razšel z ministrstvom za gospodarstvo in se vrnil v sinekuro v nekdanjo službo v Službi vlade za evropske zadeve (SVEZ). Tam se je po vzoru “krtov” preklopil v stanje hibernacije in ob kofetkanju počakal, da Pahorjevi vladi mine čas in da se njegov Vodja spet vrne na oblast.

In hibernacija ter nekajletno čakanje ob kofetkanju ni bilo zaman. Kolikor je bilo slišati, je bil Ješovnik v številnih kadrovskih kombinacijah Janševe stranke. Zaenkrat je pristal kot član uprave AUKN, agencije, ki upravlja s približno 6 milijardami evrov državnih kapitalskih naložb. Ješovnik seveda korporativnega upravljanja ali upravljanja s kapitalskimi naložbami še nikoli ni videl od blizu. Najverjetneje ima, kot vsi javni uslužbenci, odprt dodatni pokojninski račun pri KAD oziroma zdaj pri Modri zavarovalnici, ki zdaj upravlja z njegovo “kapitalsko naložbo” za stare čase. Predpostavljam, da ga prav to kvalificira za vodenje AUKN – kot ga je poznavanje tipk na bankomatu kvalificiralo za člana in podpredsednika nadzornega sveta NLB. Če bi obvladal karkoli več v zvezi z upravljanjem kapitalskih naložb, denimo da bi bil kdaj zaposlen ali celo vodil kakšno družbo za upravljanje, finančni sklad ali investicijsko družbo, bi bil že absolutno neprimeren kader za to funkcijo, ki mu je bila dodeljena. Njegova naloga na AUKN namreč ne bo upravljanje kapitalskih naložb, ampak preusmerjanje direktiv in dopisov (torej sprejem, žigosanje, podpisovanje in pošiljanje naprej) iz višjega centra moči upravam in nadzornim svetom podrejenih gospodarskih družb, ki imajo to nesrečo, da so v državni lasti. V bistvu bo imel enako vlogo kot so jo je imeli Dagmar Komar, Marko Golob in Danilo Grašič (pri čemer se je Dagmar Komar “skesala”, prestopila in ohranila formalno funkcijo predsednice uprave AUKN v odhodu).

Prav nobenega dvoma nimam v to, da Peter Ješovnik ne bi opravil odličnega dela v novo dodeljeni funkciji. Tako odličen bo v preusmerjanju depeš, da bo za nagrado najverjetneje dobil mesto predsednika uprave SDH, ko bo ta nastal in ko bodo zamenjali Tomaža Kuntariča, ki sedaj vodi SOD (ter s tem formalno tudi bodoči SDH). Seveda si Ješovnik tako odgovorno funkcijo, s katere bo lahko “upravljal” za okrog 11 milijard evrov neposredno in posredno državnega premoženja, absolutno zasluži. Nikakor ni premalo kompetenten za to funkcijo, preveč pa tudi ne. Ješovnik je naravnost izvrstna izbira za preumerjevalca depeš iz vladnega kabineta. Na železnicah takšnim kadrom pravijo kretničarji.

Seveda pa je to šele začetek izvrstne in strme kariere Petra Ješovnika. Če se mu slučajno izmuzne funkcija predsednika uprave SDH, bo zasedel podobno odgovorno in odlično mesto. Konec koncev, zakaj pa ne bi postal predsednik uprave NLB? Bil bi naravnost izvrstna izbira – če zna barantati z bankomatom, bo pa ja znal voditi tudi banko. In če se bo Janševa vladavina nadaljevala onstran tega mandata, ali se kdaj spet ponovila, bo Peter Ješovnik zlezel še višje po hierarhični kadrovski lestvici. Vsaka stranka potrebuje takšne zveste in poslušne kretničarje, ki znajo brez ugovora poslušati ukaze in vedo, kdaj morajo gledati stran. In ki se znajo v manj prijaznih časih hibernirati in počakati, da spet posije partijsko sonce.

V tej državi je nekaj sto Petrov Ješovnikov.

%d bloggers like this: