AUKN me ima rada, nekaj je hudo narobe

Idejno in konceptualno sem sodeloval pri oblikovanju AUKN. Namen je bil umakniti incestuozni vpliv države na poslovanje podjetij, ki imajo to nesrečo, da so v državni lasti ter doseči njihovo večjo učinkovitost. Takšne so bile tudi zahteve OECD. Da bi to dosegli, bi morala AUKN postati od politike popolnoma avtonomna inštitucija, podobno kot Banka Slovenije. Njenega direktorja, ki bi bil uveljavljen menedžer z ustreznimi izkušnjami, pa bi moral imenovati Državni zbor na podlagi predloga predsednika države. Ko so moj tovrsten predlog še tretjič vrgli iz osnutka zakona in namesto “predsednika države” in “Državnega zbora” kot predlagatelja in imenovatelja še tretjič vstavili besedico “vlada”, sem vedel, da bo to velik fiasko. Ko je nato ingerence nad AUKN prevzel tedanji finančni minister France Križanič in ko sem videl še imena članov strokovnega sveta AUKN, pa je bila več kot jasno, da je AUKN mrtvorojeno dete. Dagmar Komar (z Markom Golobom) pa je prišla kot gnila češnja na vrh neužitne pokvečene torte.

AUKN me nato s svojim delovanjem ni razočarala. Postala je izpostava finančnega ministrstva in v skladu s političnim vplivom izvrševalka ideologije nacionalnega interesa. Ne glede na ceno njenega angažmaja – preračunajte si škodo, ki jo ne naredila s prisilno državno dokapitalizacijo NKBM, z NLB in z nasprotovanjem prodaje Mercatorja. In to je ostala do njenega bridkega konca. Do petka trinajstega, ko je v svojem odzivu  na ustanovitev Slovenskega državnega holdinga (Odziv Agencije na Zakon o Holdingu), dejansko v svojem labodjem spevu, še zadnjič poskušala ubraniti slovenski nacionalni interes v gospodarstvu:

Agencija opozarja, da bo z predlaganim Zakonom o Slovenskem državnem Holdingu iriverzibilno prenešeno še zadnje državno premoženje izpod nadzora parlamenta in javnosti, pod nadzor ozkega kroga ljudi, ki bodo holding vodili. To bo največji prenos premoženja v zgodovini države iz lastništva Republike Slovenije v last holdinga SDH.

V lastništvo holdinga bo prenešena tako celotna proizvodnja in distribucija energetike, treh ključnih bank, največje zavarovalnice, pozavarovalnica, telekomunikacije, luška, letališka, železniška, cestna in plinska infastruktura, kot tudi Pošta, DSU, SOD in KAD. Gre za okoli 11 mrd EUR državnega premoženja, od tega po izjavah ministra za okoli 1,5 – 3 mrd EUR slabih naložb državnih bank. V tem delu gre za zavarovanja v obliki nepremičnin in kontrolnih deležev družb kot Mercator, Helios, Petrol, Pivovarna Laško, Zavarovalnica Triglav, Cinkarna Celje, Zvon 1 in 2, SCT  in druge.

Ob tem vlada po javnih informacijah še nima nobenih dokončnih podatkov glede skupnega zneska slabih naložb državnih bank in z ustanovitvijo holdinga deluje v ihti in popolnoma na slepo.

Menimo, da je ključni interes ustanovitve holdinga vzpostaviti pogoje za prikrito serijsko prodajo  državnega premoženja in skozi sprejetje zakona odstaviti neposlušno  vodstvo AUKN, ki si je drznilo ustaviti politično kadrovanje.

AUKN torej brani nacionalni interes, utelešen v državni lastnini, pred politiki – “izpod nadzora parlamenta in javnosti, pod nadzor ozkega kroga ljudi, ki bodo holding vodili“. Mhm, ne vem, kakšen vpliv sta na upravljanje podjetij pod AUKN imela parlament in javnost. Zelo očitno je bilo, da AUKN zgolj izpolnjuje ukaze ali direktive, ki so prihajale iz točno določnega naslova – torej ozkega kroga ljudi iz izvršilne oblasti na ozek krog ljudi, ki so AUKN vodili. In drugič, pri tem ni bilo nobene preglednosti, kajti prek upravljanja z NLB je AUKN upravljala tudi vse njene slabe in manj slabe terjatve, vključno z Mercatorjem in Laškim.

No, mene je pri odzivu AUKN zbodla naslednja izjava:

Po mnenju Agencije je hitrost uvajanja holdinga kaže tudi na interes pomesti pod preprogo odgovornost za slabe naložbe državnih bank, ki so v glavnem nastale v obdobju 2006-2008. Na odgovornost za  stare grehe je upravičeno opozoril tudi prof. J. P.  Damijan.

Hm, v odhajajoči AUKN se sklicujejo name, ki sem bil eden najbolj ostrih kritikov delovanja AUKN. So celo tako vljudni, da me imenujejo profesor. Nekaj mora biti močno narobe. Seveda je jasno, za kaj gre. Komentar moje novinarske kolegice to še najbolje ilustrira:

Vzamejo vse, kar jim pride pod roke.. tudi tebe, če je treba :)) zdaj gre za nacionalni interes :))

Se pa strinjam v eni zadevi z AUKN. Da sedanja vlada, predvsem njen najožji vrh, nosi odgovornost za slabe naložbe državnih bank, ki so v glavnem nastale v obdobju 2006-2008. Jasno, slabo upravljanje NLB, prodaja Mercatorja Istrabenzu in Laškemu, spočeta v pisarni predsednika vlade, motne dejavnosti Istrabenza ter podobno motne poslovne aktivnosti v Luki Koper in Intereuropi so se zgodile neposredno zaradi dopuščanja tega ali zaradi aktivnega političnega sponzoriranja tega početja s strani prve vlade Janeza Janše v obdobju 2005-2008.

Strinjam se tudi s tem, da se bo SDH sprevrgel v eno največjih barabij v sodobni zgodovini Slovenije, toda iz povsem drugih razlogov, kot meni AUKN. Vendar več o tem naslednjič. Nekaj razlogov za to pa je v kolumni navedel že kolega Igor Masten.

One response

  1. Ne bi se mogel bolj strinjati. Nikakor pa se ne morem načuditi ministru Šušteršiču in njegovemu početju in me močno zanima vaše mnenje o tem. Ravno on je za mene predstavljal žarek upanja, da bo končno presekana vladavina “nacionalnega interesa”. Po eni strani razumem, da je treba najprej gasiti požar, vendar pa ne zaznam resnega namena uresničiti predvolilne obljube, da se mora država na transparenten način umakniti iz lastništva gospodarskih družb.
    Razumem tudi to, da je kaj takšnega verjetno nemogoče, če imaš za šefa Janeza Janšo, ampak potem bi od dr. Šušteršiča pričakoval, da to jasno in glasno pove in odstopi in s tem ohrani osebno integriteto in kredibilnost, kot pa da nadaljuje to farso.

%d bloggers like this: