So kakšne alternative akciji ECB?

Po tem, ko je Guverner ECB, Mario Draghi, prejšnji teden uresničil svoje namere glede ponovnega zagona programa pogojevanega odkupa državnih obveznic članic evro območja v težavah, so se predvsem v nemškem tisku pojavila številna negodovanja tej potezi. Glavna očitka sta, prvič, da je ECB s tem prekoračila svoj mandat, in drugič, da se je ECB s tem izognila demokratičnemu nadzoru. Ne glede na to javno negodovanje pa večina nemških politikov tiho podpira potezo ECB. Če ECB ne bi intrevenirala na ta način, bi namreč morala ukrepati nemška vlada in še povečati finančno malho mehanizma ESM, za kar pa bi težko dobila podporo v Bundestagu. Nadaljujte z branjem

Koliko centralne banke financirajo države?

Eden izmed temeljnih postulatov ekonomske politike po koncu 1970. let, ko so zaradi negativne izkušnje z visoko inflacijo centralne banke pridobile neodvisnost od vlad, je, da centralne banke ne smejo (neposredno) financirati držav. Ali drugače, centralne banke ne smejo posojati državam oziroma vlade se ne smejo zadoževati pri centralnih bankah. Ker bi to v končni instanci sprožilo inflacijo, temeljna naloga centralnih bank pa je zagotavljati cenovno stabilnost. No, centralne banke to vseeno počnejo. Posredno – tako, da odkupujejo državne vrednostne papirje na sekundarnem trgu. Spodnja slika kaže denimo, da je do konca letošnjega avgusta ameriški FED nakupil za 1.64 bilijona dolarjev ameriških državnih obveznic, ECB pa “le” za 211 milijard evrov obveznic držav z evrom. Preračunano v odstotek BDP: FED je nakupil za 11.3% BDP ameriških obveznic, ECB pa za 2.3% BDP oziroma za dobrih petkrat več. Nadaljujte z branjem

Jens Weidmann, Bundesbank: ECB ne sme financirati držav

Za tiste, ki ste slučajno spregledali intervju Jensa Weidmanna, guvernerja nemške Bundesbanke, v Spieglu. V intervjuju Weidmann odločno brani stališče monetarne neodvisnosti ter ostro nasprotuje temu, da bi ECB služila kot tiskarna denarja z namenom financiranja držav. S tem je sicer, kot sem pisal zadnjič, naletel na nejevoljo ne samo vseh ostalih članov sveta ECB (guvernerjev nacionalnih centralnih bank), pač pa tudi glavnih nemških politikov. Nadaljujte z branjem

Rešitev evra vendarle na obzorju. Toda kakšna?

Zadnji signali iz Nemčije nakazujejo, da je rešitev krize evro območja vendarle bližje kot se je zdelo. Medtem ko je v zadnjih mesecih pri vodilnih nemških politikih – zaradi zelo prepričljivih številk o stroških razpada evro območja za nemško gospodarstvo – dokončno dozorelo spoznanje, da za rešitev krize evro območja ni nobene alternative razen odločnejšega reševanja šibkejših držav, pa dogajanja v zadnjih tednih kažejo, da obstaja tudi že načelni konsenz o tehničnih vidikih reševanja evra. Nadaljujte z branjem

Spiegel: Slovenija še poglablja težave evro območja

Kot piše včerajšnji Spiegel, znižanje ratinga Slovenije za tri stopnje prihaja ob izjemno neugodnem trenutku za evrske države. Signal, da tudi Slovenija kot šesta članica evro območja utegne potrebovati pomoč EU, utegne poglobiti težave celotnega evro območja glede načina financiranja šibkejših članic. Po tem, ko guverner ECB na četrtkovem zasedanju sveta ECB ni prišel na plan s konkretnimi predlogi, kako namerava “z vsemi sredstvi” ubraniti evro, je postalo še bolj očitno, da niti ECB niti EU načrta sploh nimata. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: