Koliko centralne banke financirajo države?

Eden izmed temeljnih postulatov ekonomske politike po koncu 1970. let, ko so zaradi negativne izkušnje z visoko inflacijo centralne banke pridobile neodvisnost od vlad, je, da centralne banke ne smejo (neposredno) financirati držav. Ali drugače, centralne banke ne smejo posojati državam oziroma vlade se ne smejo zadoževati pri centralnih bankah. Ker bi to v končni instanci sprožilo inflacijo, temeljna naloga centralnih bank pa je zagotavljati cenovno stabilnost. No, centralne banke to vseeno počnejo. Posredno – tako, da odkupujejo državne vrednostne papirje na sekundarnem trgu. Spodnja slika kaže denimo, da je do konca letošnjega avgusta ameriški FED nakupil za 1.64 bilijona dolarjev ameriških državnih obveznic, ECB pa “le” za 211 milijard evrov obveznic držav z evrom. Preračunano v odstotek BDP: FED je nakupil za 11.3% BDP ameriških obveznic, ECB pa za 2.3% BDP oziroma za dobrih petkrat več.

Vir: Spiegel

Seveda pa centralne banke to počnejo le v skrajni sili oziroma ko na ta način branijo svojo valuto. Ko bi pritisk finančnih trgov lahko ogrozil finančno stabilnost države in povzročil nepopravljivo škodo – bankrot. Vprašanje je, kdaj nastopi ta trenutek skrajne sile. Gre za sivo cono. Ameriški FED je to lekcijo skozi desetletja kriznih izkušenj že absolviral, ECB pa bo to skozi prihodnje boleče izkušnje šele morala.

2 responses

  1. A je zihr, da t.i. outright purchases merijo nestandardne posege ECB an trgu. Ker jaz sem na https://www.ecb.int/mopo/implement/omo/html/index.en.html naštel še za prek 1100 milijard evrov dolgoročnih posojil, ki niso običajen intrument uravnavanja rezerv bank. Ta posojila so bila dana izključno zaradi krize in so način, kako pridejo države članice EA do denarja. Izdaš papirje, ki jih kupijo domače poslovne banke, potem pa te refincirajo pri ECB. 1100+200=1300 … če bi naredili še kakšno normalizacijo na BDP ali bilančno vsoto bank … kaj pa vem. Mogoče so pri Spieglu so tokrat zamočili pri “redu velikosti”, ker niso pogledali vsebine ukrepov. Mogoče je, da bo ECB nekaj boleče absolivirala, nisem pa prepričan, da tega, kar je tu mišljeno.

  2. Hja, verjetno bi moral pogledati tudi detaljne ukrepe FED in njihove posege na trgu ter ju primerjati. Oboji se močno gredo QE (quantitative easing). Kot veš, je Bernanke pred dvema letoma v govoru v spomin na Miltona Friedmana povedal, da ne bodo ponovili napake ameriške monetarne politike iz 1930. let, ko je – po Friedmanu – zagotavljala premalo likvidnosti in s tem bila po njegovem kriva za poglobitev depresije.

%d bloggers like this: