Zakaj povečati javne izdatke za raziskave in razvoj na evropsko raven?

V včerajšnjem komentarju Zakaj želi ta vlada izstradati visoko šolstvo? sem prikazal, kako so po letu 2011 tri slovenske vlade, predvsem pa sedanja Cerarjeva, izstradale univerze in raziskovalne organizacije. V tem zapisu pa bom simuliral, kaj bi pomenilo povečanje javnih izdatkov za RR na evropsko raven. Spodnja slika kaže tri variante povečanja javnih izdatkov za RR. Prva varianta (oranžna krivulja) kaže stabilizacijo teh izdatkov na ravni 0.55% BDP (kar je za 0.15% točk nižje od EU povprečja). Druga varianta (rdeča krivulja) kaže povečanje javnih izdatkov za RR na evropsko raven (modra krivulja), in sicer na 0.7% BDP. Tretja varianta (zelena krivulja) pa kaže dvig javnih izdatkov za RR na raven lizbonskega cilja, to je na 1% BDP, in sicer do konca mandata naslednje vlade (2022). Danska, Nemčija, Islandija, Finska, Švedska in Norveška so že tam, Avstrija se temu hitro približuje.

Sim-RR-1

Naslednja slika kaže, kaj bi takšno povečanje javnih izdatkov za RR pomenilo iz vidika količine sredstev za univerze in raziskovalne organizacije. Že samo vzdrževanje dosedanje nizke ravni javnih RR izdatkov na ravni 0.55% BDP bi pomenilo letno realno povečevanje teh sredstev za 3.2%, kolikor znaša predpostavljena stopnja rasti BDP v obdobju 2018-2022. To hkrati pomeni dvig javnih izdatkov za RR za skoraj 80 mio evrov do leta 2022 glede na 2016. V primeru, če bi bodoča nova slovenska vlada zasledovala povečanje javnih izdatkov za RR na evropsko raven (0.70% BDP), bi se do leta 2022 skupni javni izdatki za RR morali povečati s sedanjih 200 na skupaj 346 mio evrov. V primeru zasledovanja dinamike Avstrije in dosegnja evropskega cilja 1% BDP za javne RR izdatke bi se slednji morali povečati za dva-in-pol-krat na 498 mio evrov do leta 2022.

Sim-RR-2

Te tri variante slovenske dinamike izdatkov za RR pomenijo letno povečanje sredstev v razponu med 80 mio evrov do leta 2022 (če zgolj vzdržujemo sedanje stanje finančne podhranjenosti RR dejavnosti) in 300 mio evrov (če ambiciozno sledimo lizbonskemu cilju in skandinavskim državam).

Sim-RR-3

Najbrž se vsi strinjamo, da vzrževanje sedanje finančne podhranjenosti RR dejavnosti in trajno zaostajanje za EU državami ne more biti naš cilj in da mora biti minimalni cilj, da do leta 2022 dosežemo povprečje EU glede javnih izdatkov za RR. To pomeni, da bi se moral letni javni izdatek za RR dejavnosti do leta 2022 povečati za 150 mio evrov oziroma da bi se sredstva za RR morala  podvojiti. Pri lizbonskem cilju (1% BDP za RR), pa bi se morala sredstva za RR na letni ravni povečati za 300 mio evrov do elta 2022.

Ključno vprašanje javnosti je seveda, kaj bi univerze in raziskovalne organizacije s temi dodatnimi sredstvi počele. Odgovor se skriva v četrti sliki iz včerajšnjega komentarja, ki kaže, da Slovenija za RR dejavnost letno nameni zgolj 42 evrov na prebivalca, kar je skoraj širikrat manj kot znaša evropsko povprečje (135 evrov / preb.) oziroma kar sedemkrat manj kot za RR dejavnost namenja Avstrija (295 evrov / preb.). To pa seveda pomeni, da je temu ustrezno raziskovalna oprema (laboratoriji) naših znanstvenikov slabša in zastarela, da je temu ustrezno manj denarja na voljo za nove univerzitetne programe, da je manj denarja za sodelovanje med gospodarstvom ter univerzami in inštituti, da je manj denarja za nove zaposlitve, da je število študentov na profesorja temu ustrezno višje kot v razvitih državah, da se študenti drenjajo v prevelikih skupinah in da je študij temu ustrezno manj kakovosten ter seveda, da so tudi plače asistentov, profesorjev in raziskovalcev temu ustrezno nižje.

Torej če hočemo evropsko primerljivo kvaliteto študija, če hočemo enak nabor in enako dobre študijske programe, če hočemo evropsko primerljive pogoje za raziskovanje naših znanstvenikov, če hočemo tesnejše sodelovanje med gospodarstvom ter univerzami in inštituti, čemur bodo sledile inovacije, patenti in prvovrstni diplomanti, je pač treba v ta namen zagotoviti več denarja. Skandinavske države, Nemčija in Avstrija se tega očitno dobro zavedajo, naši resorni ministri pa se obnašajo, kot da je s kikirikiji mogoče zagotoviti vrhunsko znanost, vrhunske diplomante in vrhunsko dinamiko inovacij in patentov, ki bodo zagotovili tehnološki in razvojni preboj našega gospodarstva.

Ne bodo. Kot pravi pregovor: If you pay peanuts you get monkeys.

 

2 responses

  1. Nisem popolnoma prepričana, da se zavedajo.
    Oziroma, se zavedajo, samo ne znajo operacionalizirati – efekt je pa enak.
    Me pa zanima (ker tega ne vem, vem samo za zadnjo SAZU iniciativo na to temo) ali obstaja kaj od tega:
    – simulacija efektov ob različnih povečanjih sredstev (v smislu opreme, v smislu zaposlitev)
    – opredelitev ciljev (neke vrste KPI, ki so primerni za univerzitetno-raziskovalno sfero)
    – opredelitev poslovnih pogojev sodelovanja (analiza dosedanjih modelov sodelovanja z gospodarstvom in kako je to učinkovito ali ne, ocene zaposljivosti kadrov – kje delajo na univerzi ali v podjetjih, ker poznam precej primerov prekariata med naravoslovnimi izobraženci …)
    – opredelitev pogojev za raziskovalno delo, ki nima takojšnjega efekta za gospodarstvo, ima pa efekte za vse ostalo (medicina, humanizem ipd…)
    – opredelitev brandiranja/promocije slovenskega raziskovanja kot dolgoročna aktivnost – ker samo od sebe se to ne bo zgodilo.
    Ker s takimi podatki se potem lažje pelje diskusija.
    Hvala za pojasnila.

  2. Itak, da se povečanja javnih izdatkov za RR ne da izvesti na pamet. Za to mora biti pripravljen program in sprejeta pravna podlaga. POvečanje izdatkov mora biti pokrito denimo z:
    – spremembo kriterijev glede financiranja študijskih programov (sredstva glede na število študentov na VŠ učitelja, kar se zelo razlikuje med fakultetami),
    – financiranje novih VŠ programov,
    – povečanje financiranja obstoječih ali uvedba novih programskih skupin,
    – povečanje sredstev za mlade raziskovalce,
    – nov program mladih raziskovalcev za gospodarstvo,
    – novi instrumenti za spodbujanje sodelovanja med VŠ in JRO ter gospodarstvom,
    – financiranje novih dolgoročnih aplikativnih raziskav.
    – sprememba kriterijev glede financiranja znanstvene odličnosti,
    – financiranje komercializacije inovacij in patentov (od startupov do MSP)

    itd.

%d bloggers like this: