V podnebni znanosti se je zgodil pomemben premik: IPCC je ovrgel svoj najbolj ekstremni scenarij RCP8.5 oziroma njegove novejše različice SSP5-8.5 kot osrednje projekcije prihodnosti. V okviru priprav nove generacije podnebnih modelov CMIP7 in prihodnjega poročila IPCC AR7 so avtorji ScenarioMIP uradno zapisali, da je scenarij SSP5-8.5 glede na današnje energetske, tehnološke in politične trende postal “implausible” oziroma malo verjeten. Novi najvišji scenariji bodo zato nižji od dosedanjega ekstremnega razpona 8,5 W/m² (van Vuuren idr., 2026). (Geoscientific Model Development – ScenarioMIP for CMIP7)

Ta sprememba ne pomeni nujno, da podnebne spremembe niso resne ali da je IPCC “preklical” globalno segrevanje. Pomeni pa, da najbolj ekstremni scenarij, ki je desetletje dominiral raziskave vplivov podnebnih sprememb, ni več obravnavan kot realistična projekcija sveta prihodnosti. Številni raziskovalci opozarjajo, da je bil RCP8.5 pogosto napačno interpretiran kot “business as usual” oziroma kot najverjetnejša pot razvoja, čeprav je bil prvotno zamišljen predvsem kot ekstremni stresni test za raziskovanje visokih tveganj (Hausfather in Peters, 2020; Pielke in Ritchie, 2021). (Nature – Emissions – the ‘business as usual’ story is misleading) (Issues in Science and Technology – Distorting the view of our climate future)

Kaj je RCP8.5?

RCP8.5 je eden izmed scenarijev Representative Concentration Pathways (RCP), ki jih je IPCC razvil za projekcije prihodnjih koncentracij toplogrednih plinov in njihovega vpliva na podnebje. Oznaka 8.5 pomeni, da bi dodatno radiativno prisiljenje do leta 2100 doseglo približno 8,5 W/m² glede na predindustrijsko obdobje. (Carbon Brief – Explainer: The high-emissions ‘RCP8.5’ global warming scenario)

Scenarij je predvideval zelo hitro rast emisij CO₂ in drugih toplogrednih plinov skozi celotno stoletje, skoraj brez učinkovitih politik zmanjševanja emisij. Temeljil je na predpostavki izjemne rasti uporabe premoga, počasnega tehnološkega razvoja, visoke rasti prebivalstva ter omejene energetske tranzicije. Posledica takšne poti bi bilo globalno segrevanje okoli 4–5 °C ali več do konca stoletja, skupaj z izrazito večjim tveganjem za ekstremne vremenske dogodke, dvig morske gladine in gospodarske škode (Riahi idr., 2011). (Climatic Change – RCP 8.5—A scenario of comparatively high greenhouse gas emissions)

Pomembno pa je poudariti, da RCP8.5 ni bil mišljen kot najbolj verjetna prihodnost. Namenjen je bil predvsem kot ekstremni “worst-case” scenarij za testiranje občutljivosti podnebnih modelov in raziskovanje visokih tveganj. Kljub temu se je v številnih raziskavah in medijskih interpretacijah začel uporabljati kot implicitna “brez-politike” oziroma “business-as-usual” pot razvoja, kar je sprožilo vse več kritik (Pielke in Ritchie, 2021). (Issues in Science and Technology – Distorting the view of our climate future)

Zakaj postaja RCP8.5 neverjeten?

Kritike scenarija niso nove. Justin Ritchie in Keywan Dowlatabadi sta že leta 2017 pokazala, da RCP8.5 temelji na predpostavkah o prihodnji porabi premoga, ki močno odstopajo od dejanskih energetskih trendov. Scenarij je predvideval skoraj šest- do sedemkratno rast porabe premoga na prebivalca, čeprav je globalna poraba premoga v številnih razvitih gospodarstvih stagnirala ali začela upadati (Ritchie in Dowlatabadi, 2017). (Energy – Why do climate change scenarios return to coal?)

V zadnjem desetletju se je energetska slika dodatno spremenila. Stroški sončne in vetrne energije so močno padli, elektrifikacija se pospešuje, številne države pa so uvedle podnebne politike, ki omejujejo dolgoročno rast emisij. Hausfather in Peters (2020) sta zato opozorila, da se svet ne giblje po poti RCP8.5, ampak precej bližje srednjim scenarijem, kot sta RCP4.5 ali SSP2-4.5. Po njunem mnenju je nadaljnja uporaba RCP8.5 kot “business-as-usual” metodološko zavajajoča in lahko izkrivlja razumevanje tveganj. (Nature – Emissions – the ‘business as usual’ story is misleading)

Roger Pielke Jr. je opozarjal tudi na širši metodološki problem: socioekonomske predpostavke scenarijev so bile pogosto ločene od realnih energetskih trendov in političnih omejitev. To je omogočilo uporabo ekstremnih projekcij brez resne presoje njihove verjetnosti (Pielke in Ritchie, 2021). (Issues in Science and Technology – Distorting the view of our climate future)

Prehod iz RCP v SSP scenarije

IPCC je v petem ocenjevalnem poročilu AR5 uporabljal štiri glavne RCP scenarije: RCP2.6, RCP4.5, RCP6.0 in RCP8.5. V šestem poročilu AR6 je bil sistem nadgrajen s t. i. Shared Socioeconomic Pathways (SSP), kjer SSP5-8.5 predstavlja podoben ekstremni scenarij visokih emisij. (Carbon Brief – CMIP6: the next generation of climate models explained)

Toda prav v okviru priprave CMIP7 je prišlo do pomembnega obrata. Novi okvir scenarijev priznava, da je SSP5-8.5 postal malo verjeten glede na trenutne trende v energetiki, tehnologiji in podnebnih politikah. Novi “high-end” scenariji bodo zato nižji – okoli 6,7 do 7 W/m² – namesto dosedanjih 8,5 W/m² (van Vuuren idr., 2026). (Geoscientific Model Development – ScenarioMIP for CMIP7)

Posledice za raziskave in javno razpravo

Problem ni bil zgolj akademski. Tisoče raziskav o podnebnih vplivih – od projekcij suš in poplav do migracij, škode za kmetijstvo in finančnih stresnih testov – je uporabljalo prav RCP8.5 oziroma SSP5-8.5 kot osnovni scenarij. Posledično so številni medijski naslovi in politične razprave temeljili na najbolj ekstremnih projekcijah prihodnosti (Pielke, 2023). (AEI – The climate scenario update nobody is talking about)

To ne pomeni nujno, da ekstremni scenariji niso uporabni. Še vedno ostajajo pomembni za stresne teste in ocenjevanje skrajnih tveganj. Toda vse več raziskovalcev poudarja, da jih je treba jasno označiti kot malo verjetne ekstreme, ne kot osrednjo projekcijo prihodnosti.

Bolj realistične projekcije pod trenutnimi politikami danes večinoma kažejo segrevanje okoli 2–3 °C do leta 2100, kar je bližje srednjim SSP scenarijem kot pa nekdanjemu ekstremu SSP5-8.5 (Hausfather, 2024). (The Climate Brink – What emissions scenarios should we use?)

Smrt RCP8.5 je dobra novica za znanost

“Smrt” RCP8.5 ne pomeni, da podnebno tveganje izginja. Pomeni pa, da podnebna znanost postopoma prehaja na bolj realistične in empirično preverljive projekcije. To je pomembno za dolgoročno verodostojnost raziskav, javnih politik in komunikacije z javnostjo.

Prav zato številni neodvisni raziskovalci – od Hausfatherja in Petersa do Pielkeja in Ritchieja – poudarjajo, da mora prihodnja podnebna znanost jasneje ločevati med možnimi  in verjetnimi scenariji ter ekstremnimi stresnimi testi.

RCP8.5 je bil morda koristen kot orodje za modeliranje visokih tveganj. Nikoli pa ne bi smel postati sinonim za najbolj verjetno prihodnost sveta, saj je s tem naredil več škode kot koristi.

__________

* Pripravljeno s pomočjo UI