Je Nemčija neoliberalna zver?

Nemčija je danes verjetno najbolj osovražena država v EU, saj zagovarja dosledne in hitre varčevalne ukrepe, ki jih je uspela zaradi svoje gospodarske prevlade ter sodelovanja Francije v prejšnjem letu spraviti v formalni okvir fiskalnega pakta EU, ki ga je letos marca podpisala velika večina članic EU. Dosledna izvedba nemških varčevalnih ukrepov bi – ob zmanjšanju tudi socialnih izdatkov države – utegnila močno zmanjšati možnosti gospodarskega okrevanja prizadetih držav. Je torej Nemčija neoliberalna zver? Nadaljujte z branjem

Zakaj fiskalno pravilo ne pomeni demokratičnega deficita

Večina domače javnosti fiskalnega pravila ne razume oziroma ga meša z ostrimi varčevalnimi ukrepi. V strokovni javnosti, ki se je v tej zvezi do sedaj javno izrazila, pa se mnenja gibljejo od tega, da je fiskalno pravilo nepotrebno, do tega, da pomeni večji demokratični deficit oziroma utegne pomeniti odpoved demokraciji, zato ga velja temeljito premisliti preden ga zapišemo v ustavo. Čeprav legitimna, pa so mnenja o nepotrebnosti fiskalnega pravila oziroma o njegovi protidemokratičnosti – če smem uporabiti grob izraz – napačna. Temeljijo namreč na napačnih predpostavkah, ne upoštevajo stvarnosti in ne razumejo, kako fiskalno pravilo deluje. * Nadaljujte z branjem

Varčevalna paralaksa oziroma nerazsodnost kritikov fiskalnega pravila

Igor Masten

Osrednja ekonomska diskusija v Sloveniji je varčevanje države. Pri tem imamo na eni strani tiste, ki trdijo, da je to absolutno nujen proces. Na drugem polu so opozorila, da je to pogubno za razvoj, saj bo fiskalna restrikcija pahnila že tako šibko gospodarstvo še globlje v recesijo in problema prekomerne zadolženosti ne bo rešila. Najbolj zavzeti pribijejo, da k tej gospodarski katastrofi vodi ravno podpis evropskega fiskalnega pakta in vnos trdnih fiskalnih pravil v ustavo. * Nadaljujte z branjem

Visoko šolstvo v primežu varčevalnih ukrepov

Jože P. Damijan in Sašo Polanec

Izobraževanje in šport naj bi z varčevalnimi ukrepi izgubila 174.4 milijonov, kar je  12.2 odstotka od 1,424 milijonov sredstev v letu 2011, medtem ko naj bi visoko šolstvo, znanost in tehnologija izgubila 110,5 milijonov evrov, kar je kar 18 odstotkov od celotnih 614.8 milijonov sredstev.To pomeni, da bi visoko šolstvo izgubilo bistveno več kot ostale dejavnosti javnega sektorja, ki naj bi v povprečju izgubile le 7.3 odstotke sredstev.* Nadaljujte z branjem

Demontaža socialne države?

To je izjava, ki jo v povezavi s paketom varčevalnih ukrepov največkrat slišimo. Pa vendar je ta izjava napačna. Rebalans proračuna za 2012, ki odraža varčevalne ukrepe, namreč v skoraj ničemer ne posega v socialne izdatke. Na socialnem področju sploh ne bo nobenih bistvenih rezov, saj izdatki za socialno varnost, ki znašajo dobre 2.5 milijarde evrov (25% proračuna) ostajajo na enaki ravni (zmanjšanje le za 27 mio evrov oziroma zgolj za 1.1%). * Nadaljujte z branjem

Zavora zadolževanju v ustavi

Igor Masten

Državni zbor Republike Slovenije je začel postopek spremembe 148. člena ustave, ki v ustavo vnaša t.i. fiskalno pravilo. Z njim želimo omejiti nebrzdano zadolževanje države. Podobno kot velika večina ostalih držav podpisnic evropskega fiskalnega pakta. Na začetku tega tedna je opozicija dala jasno vedeti, da kljub začetemu postopku sprememba ustave potrebne dvotretjinske podpore (še) nima. Med razlogi za nasprotovanje se izpostavljata dva. Prvi je nepotrebna naglica s postopkom. Drugi ugovor vladi očita, da s spremembo ustave želi le preprečiti referendum(e) o varčevalnih zakonih. Sam sem član strokovne skupine Ustavne komisije, ki bo Državnemu zboru predlagala konkretno spremembo ustave in opazujem kako strokovna presoja postaja del politične manipulacije, zavajanja in demagogije. Zato je komentar na mestu. * Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: