Zakaj Nemčija potrebuje Grčijo?

Špekulacije o odhodu Grčije iz evra so – prejkone – samo špekulacije. Grški odhod iz evra ni v interesu nikogar. Ne Grčije, ki bi ji sledila gospodarska katastrofa jedrskih razsežnosti. Ne EU kot celote, ki bi ji zaradi tega potencialno nastali stroški v višini 500 mio evrov. Pa tudi Nemčiji ne. Nadaljujte z branjem

Izstop Grčije iz evra?

Začelo se je. Izid grških parlamentarnih volitev izpred enega tedna je pokazal, da je več strank, ki se zavzema za enostranski odstop Grčije od varčevalnih ukrepov in reform, ki jih od njih zahtevajo ostale članice evra, kot pa za njihovo spoštovanje. Nove volitve so – po zadnjih neuspešnih dogovorih – postale zelo verjetne, na njih pa bi utegnile dobiti še večji delež glasov stranke, ki se najbolj zavzemajo za odstop Grčije od evropskih zavez. Zaradi tega med vodilnimi evropskimi politiki in znotraj ECB potekajo mrzlične diskusije in priprave na to, kako grški izstop iz evra, ki se zdi vse bolj verjeten, izvesti čim bolj učinkovito in s čim manj škode za ostale članice evro območja. Nadaljujte z branjem

Paul Krugman o evropskem nerazumevanju

Paul Krugman je pravkar objavil knjigo “End This Depression Now!“, ki so jo na Amazonu pravkar začeli prodajati. V njej dokazuje, kako so razvite države ravnale napačno v času te zadnje gospodarske krize, ki jo on sicer že imenuje depresija, da so preveč stavile na varčevanje in premalo na fiskalno spodbujanje gospodarstva. Priporoča, da države končno nehajo z drastičnim javnim varčevanjem in naj začnejo z javnim denarjem graditi ceste, železnice, šole in bolnišnice. Kajti, kot pravi, s tem bodo ne samo zagnale rasti, ampak bodo na koncu tudi ostale materialne dobrine v splošno javno korist. Za razliko od finančnih milnih balončkov, ki se razpočijo in za seboj pustijo razdejanje. Nadaljujte z branjem

Je Nemčija neoliberalna zver?

Nemčija je danes verjetno najbolj osovražena država v EU, saj zagovarja dosledne in hitre varčevalne ukrepe, ki jih je uspela zaradi svoje gospodarske prevlade ter sodelovanja Francije v prejšnjem letu spraviti v formalni okvir fiskalnega pakta EU, ki ga je letos marca podpisala velika večina članic EU. Dosledna izvedba nemških varčevalnih ukrepov bi – ob zmanjšanju tudi socialnih izdatkov države – utegnila močno zmanjšati možnosti gospodarskega okrevanja prizadetih držav. Je torej Nemčija neoliberalna zver? Nadaljujte z branjem

Zakaj fiskalno pravilo ne pomeni demokratičnega deficita

Večina domače javnosti fiskalnega pravila ne razume oziroma ga meša z ostrimi varčevalnimi ukrepi. V strokovni javnosti, ki se je v tej zvezi do sedaj javno izrazila, pa se mnenja gibljejo od tega, da je fiskalno pravilo nepotrebno, do tega, da pomeni večji demokratični deficit oziroma utegne pomeniti odpoved demokraciji, zato ga velja temeljito premisliti preden ga zapišemo v ustavo. Čeprav legitimna, pa so mnenja o nepotrebnosti fiskalnega pravila oziroma o njegovi protidemokratičnosti – če smem uporabiti grob izraz – napačna. Temeljijo namreč na napačnih predpostavkah, ne upoštevajo stvarnosti in ne razumejo, kako fiskalno pravilo deluje. * Nadaljujte z branjem

Varčevalna paralaksa oziroma nerazsodnost kritikov fiskalnega pravila

Igor Masten

Osrednja ekonomska diskusija v Sloveniji je varčevanje države. Pri tem imamo na eni strani tiste, ki trdijo, da je to absolutno nujen proces. Na drugem polu so opozorila, da je to pogubno za razvoj, saj bo fiskalna restrikcija pahnila že tako šibko gospodarstvo še globlje v recesijo in problema prekomerne zadolženosti ne bo rešila. Najbolj zavzeti pribijejo, da k tej gospodarski katastrofi vodi ravno podpis evropskega fiskalnega pakta in vnos trdnih fiskalnih pravil v ustavo. * Nadaljujte z branjem

Visoko šolstvo v primežu varčevalnih ukrepov

Jože P. Damijan in Sašo Polanec

Izobraževanje in šport naj bi z varčevalnimi ukrepi izgubila 174.4 milijonov, kar je  12.2 odstotka od 1,424 milijonov sredstev v letu 2011, medtem ko naj bi visoko šolstvo, znanost in tehnologija izgubila 110,5 milijonov evrov, kar je kar 18 odstotkov od celotnih 614.8 milijonov sredstev.To pomeni, da bi visoko šolstvo izgubilo bistveno več kot ostale dejavnosti javnega sektorja, ki naj bi v povprečju izgubile le 7.3 odstotke sredstev.* Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: