Rast prebivalstva je eden izmed dveh ključnih dejavnikov gospodarske rasti – vsota stopnje rasti prebivalstva in stopnje rasti produktivnosti je statistično enaka stopnji rasti BDP. Poglejmo slovensko demografijo v slikah.

• Prva slika spodaj kaže dolgotrajen upad rodnosti. Število živorojenih na 1.000 prebivalcev je padlo z več kot 20 v 1950-ih na vsega 8 danes.

• Število slovenskih državljanov se trendno zmanjšajuje – od leta 2008 do lani se je zmanjšalo za 46 tisoč.
• Povečuje pa se absolutno število tujih državljanov, ki je v istem obdobju zraslo iz 63 tisoč na 218 tisoč, kar kaže, da migracije postajajo ključni dejavnik demografske Slovenije.
• Delež tujih državljanov med prebivalci Slovenije se je povečal z 3 % leta 2008 na več kot 10 % leta 2025.

• Naravni prirast je po letu 2017 postal trajno negativen: Od leta 2020 v povprečju letno umre 4,700 prebivalcev več, kot se jih rodi, kar kaže na izrazito staranje prebivalstva in nizko rodnost.
• Rast prebivalstva temelji predvsem na priseljevanju: Selitveni prirast je po letu 2018 močno narasel in v povprečju dosega okoli +12.800 oseb letno. Brez priseljevanja bi se število prebivalcev Slovenije občutno zmanjševalo.
• Med letoma 2013 in 2025 se je število prebivalcev povečalo za 101 tisoč, vendar se je neto odselilo 36 tisoč slovenskih državljanov, priselilo pa 137 tisoč tujcev.

• Izrazit je dolgotrajen padec rodnosti in obnavljanja. Celotna stopnja rodnosti je od 1960-ih (okoli 2,5) močno padla in danes znaša približno 1,5, neto stopnja obnavljanja (NSO), ki kaže število hčerk povprečno na eno žensko, ki preživi do rodne dobe, pa je padla na okoli 0,72, kar pomeni, da je Slovenija že desetletja pod mejo enostavne reprodukcije (NSO < 1).
• Najnižja točka je bila dosežena v obdobju 2000–2005. Tako rodnost (≈1,2) kot neto obnavljanje (≈0,57) sta dosegla minimum, kar pomeni najmočnejše zmanjševanje generacij v tem obdobju.
• Delno okrevanje po 2005, a nezadostno. Po letu 2005 se rodnost nekoliko poveča (na ~1,5–1,6), neto stopnja tudi naraste, vendar ostaja bistveno pod 1 – prebivalstvo se še vedno dolgoročno zmanjšuje brez priseljevanja. Po letu 2021 je stopnja rodnosti spet padla na samo 1,5.
• Pozno materinstvo – povprečna starost matere ob prvem rojstvu se je povečala s 25 na skoraj 30 let, ta zamik rojstev dodatno prispeva k nižji rodnosti.

• Podatki kažejo močan porast rojstev zunaj zakonske zveze: Delež teh rojstev je narasel z okoli 10 % na skoraj 60 %, kar pomeni  velik družbeni premik v smeri kohabitacije in manjše vloge formalne zakonske zveze.
• Sprememba družinskih vzorcev: Struktura družin se močno spreminja (več neporočenih staršev), kar očitno vodi k nižji rodnosti.

• Delež družin z otroki v Sloveniji upada. Med letoma 2011 in 2021 se je delež družin z otroki zmanjšal z 76 % na 70 %, medtem ko se delež družin brez otrok povečuje (z 24 % na skoraj 30 %).
• Skoraj tretjina vseh družin je leta 2021 (zadnji podatki) že brez otrok, kar kaže na spremembe življenjskih prioritet, poznejše ustvarjanje družine ter nižjo rodnost.

• Zakonski pari z otroki postajajo manj prevladujoča oblika družine. Njihov delež se je zmanjšal z 42 % na 34,5 %, kar kaže na postopno transformacijo tradicionalnega družinskega modela.
• Povečuje se delež zakonskih parov brez otrok. Ta delež je narasel z 22,1 % na 24,9 %, kar potrjuje trend staranja prebivalstva, manjše velikosti družin in več partnerstev brez otrok.
• Enostarševske družine ostajajo pomemben del družbene strukture. Njihov delež se sicer rahlo zmanjšuje (s 25,2 % na 23,2 %), vendar ostajajo zelo pomembna oblika družinskega življenja.

• Močno raste delež enočlanskih gospodinjstev. Leta 2021 je že 34 % gospodinjstev enočlanskih, kar kaže na rast samskosti, individualizacije in staranja prebivalstva.

• Samskost in individualizacija postajata ključna družbena trenda. Več ljudi živi samih bodisi zaradi kasnejšega partnerstva, razvez, daljše življenjske dobe ali drugačnih življenjskih preferenc.
• Demografske spremembe zmanjšujejo potencial za naravno obnavljanje prebivalstva: Več gospodinjstev brez otrok in manj družin z otroki dolgoročno prispevata k nizki rodnosti in staranju družbe.
• Slovenija se približuje vzorcem razvitih zahodnoevropskih družb: V ospredje prihajajo samskost, manjša gospodinjstva, poznejše ustvarjanje družine, manj otrok ter bolj raznolike oblike partnerstev in družinskega življenja.