Demontaža socialne države?

To je izjava, ki jo v povezavi s paketom varčevalnih ukrepov največkrat slišimo. Pa vendar je ta izjava napačna. Rebalans proračuna za 2012, ki odraža varčevalne ukrepe, namreč v skoraj ničemer ne posega v socialne izdatke. Na socialnem področju sploh ne bo nobenih bistvenih rezov, saj izdatki za socialno varnost, ki znašajo dobre 2.5 milijarde evrov (25% proračuna) ostajajo na enaki ravni (zmanjšanje le za 27 mio evrov oziroma zgolj za 1.1%). *

Vse ostale javne izdatke država v povprečju zmanjšuje za 611 mio evrov oziroma za 6.5%. Pri tem najbolj zmanjšuje izdatke za zdravstvo (za 20%), visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (-18%), prometno politiko (-17.5%) ter osnovno in srednje šolstvo (-12%). Medtem ko bodo pri zdravstvu prihranki v absolutnem smislu relativno majhni (15 mio evrov), pa bodo prihranki pri ostalih treh politikah znantni: v prometu za 85, pri izdatkih za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za 110 ter pri izdatkih za osnovno in srednje šolstvo za 174 mio evrov (glej sliko). Vlada bo dejansko dobrih 60% vseh rezov v javne izdatke naredila na treh naštetih področjih.

Slika: Zmanjšanje javnih izdatkov v rebalansu proračuna za 2012 (mio evrov)

 

Vir: Ministrstvo za finance

Varčevalni ukrepi torej ne pomenijo demontaže socialne države, saj se dostopnost do socialnih storitev države glede na leto 2011 praktično ne bo poslabšala. Zaradi rezov v izdatke bo seveda prišlo do zmanjševanja kvalitete predvsem storitev osnovnega, srednjega in visokega šolstva ter zdravstva. Toda to dostopnosti teh storitev prebivalstvu ne bo zmanjšalo.

Veliko bolj čudi, zakaj se vlada po vzoru ostalih EU držav ni odločila za korenit poseg v zaposlenost ter v večje zmanjšanje plač v javnem sektorju. Masa plač v javnem sektorju se je namreč v zadnjih treh letih krize neupravičeno povečala za skoraj 10% (oziroma kumulativno za 1 milijardo evrov v obdobju 2009-2011). Medtem ko je prvotni vladni predlog predvideval linearno zmanjšanje plač v javnem sektorju za 15%, pa je vlada kasnejše predloge zniževanja plač omilila in se gibljejo na ravni med 5 in 10% (zaradi odprave plačnih nesorazmerij). Predlog rebalansa proračuna pa prinaša skupaj le za 31 mio evrov prihrankov pri materialnih stroških in plačah v državni upravi, kar pomeni manj kot 7-odstotno znižanje glede na leto 2011.

Zdi se, da je vlada pod pritiskom sindikatov popustila  in se namesto odpuščanja in zmanjševanja plač v javnem sektorju lotila področij, kjer so manj močni lobiji. Ali z drugimi besedami lotila se je vertikalnih posegov v kvaliteto storitev na nekaterih področjih (predvsem šolstvo), ne pa v splošno znižanje plač.

Slovenska vlada je pri tem izjema v evropskem merilu. V nadaljevanju na podlagi podatkov The European Institute podajam pregled nabora varčevalnih ukrepov po državah EU do leta 2011.

Avstrija: Vlada naj bi do leta 2013 znižala javne izdatke za 3.5 mlr. evrov; v načrtu je “bančni-solidarnostni davek” (500 mio evrov na leto) ter povečanje drugih davčnih prihodkov za 1.17 mlr. evrov).

Belgija: Po konstituiranju se vlada o davkih na pokojnine, na emisije CO2, o “kriznem davku” na banke ter o povečanju izdatkov za zdravstvo.

Bolgarija: Vlada je umaknila načrt o dvigu plač v javnem sektorju za 10%; namesto tega se je odločila za linearno znižanje javnih izdatkov za 20%, znižanje plač ministrov za 15% ter dvig pokojnin za 9%.

Ciper: Znižanje plač državnih uradnikov za 10%; dvig trošarin na goriva in dvig davka od dobička za 1%; zaposlovanje v javnem sektorju je zamrznjeno.

Češka: Vlada načrtuje izravnan proračun do leta 2016; zmanjšanje bolniških nadomestil za 60%, linearno odpuščanje v državni upravi; zmanjšanje plač poslancev za 5%, plač v javnem sektorju pa za 10% (razen učiteljev); zmanjšanje nadomestil za porodniški dopust; uvedba davkov za bogate; zmanjšanje regionalnih proračunov za skoraj 20%.

Danska: Skrajšanje dobe za prejemanje nadomestila za brezposlenost iz 4 na 2 leti; zmanjšanje zaposlenih v javnem sektorju za 20,000; zmanjšanje otroških dodatkov za 5% ter plač ministrov za 5%.

Estonija: Glede na nizko zadolženost in nizek proračunski primanjkljaj vlada načrtuje prihranke v višini zgolj 432 mio evrov.

Finska: Zmanjšanje zaposlenih v državni upravi za 5,000 do 2014; dvig upokojitvene starosti s 63 na 65 let; uvedba energetskega davka ter trošarin na sladice in sladkane pijače; dvig DDV za 1 odstotno točko.

Francija: Vlada načrtuje prihranke v višini 100 mlr. evrov na leto; dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let, dvig starosti na polno državno pokojnino s 65 na 67 let; 3-letna zamrznitev javnih izdatkov (do 2013); dvig dohodnine v najvišjem razredu za 1 odstotno točko; dvig pokojninskih prispevkov za delojemalce.

Nemčija: Vlada načrtuje prihranke v višini 80 mlr. evrov na leto; zmanjšanje vojaških izdatkov (zmanjšanje števila vojakov za 40,000); ukinitev nekaterih bonusov za državne uradnike; zmanjšanje zaposlenih v državni upravi za 10,000 do 2014; novi davek na jedrsko energijo.

Grčija: Zamrznitev zaposlovanja v državni upravi do 2014, odpuščanje pogodbenih sodelavcev; dvig DDV z 19 na 23%; omejitev bonusov zaposlenim z nižjim plačami in ukinitev bonusom zaposlenim z visokimi plačami; zmanjšanje plač v javnem sektorju za 8%; dodatni prihodki iz naslova privatizacije v višini 35 mlr. evrov do 2015; dvig upokojitvene starosti z 61 na 63 let.

Madžarska: Linearno zmanjšanje javnih izdatkov za 15%; načrtovana uvedba enotne davčne stopnje za dohodke (16%); načrtovana ukinitev 13-te plače; zmanjšanje sedežev v nacionalnem in lokalnih parlamentih; dvig upokojitvene starosti na 65 let; začasni dvig DDV na 25%; načrtovano zmanjšanje bolniških nadomestil za 10% in ukinitev subvencij za nakup nepremičnin.

Irska: Zmanjševanje proračunskega deficit za 6 mlr. evrov letno; dvig davčnih prihodkov za 5 mlr. evrov; zmanjšanje minimalne plače; zmanjšanje plač v javnem sektorju za 5%; dvig davka na kapitalske dobičke na 25%; zmanjšanje socialnih izdatkov in otroških dodatkov; dvig trošarin na tobak; davek na CO2 emisije ter porabo vode; znižanje nadomestil za brezposelne za 4%.

Italija: Znižanje javnih izdatkov za 24 mlr. evrov v obdobju 2011-2012; zamrznitev plač v javnem sektorju za obdobje 3 let ter znižanje plač za 5 oziroma 10% nad mejo 90,000 oziroma 150,000 evrov letno; vsakih 5 odpuščenih ali upojenih bo vlada nadomestila z zgolj 1 novo zaposlenim; zmanjšanje transfrjev mestom in regijam za 13 mlr. evrov.

Latvija: Zmanjšanje plač v javnem sektorju za 25%; zmanjšanje javnih izdatkov za 10% in dvig prihodkov v višini 10% BDP.

Litva: Zamrznitev plač v javnem sektorju za obdobje 2 let; znižanje javnih izdatkov za 30% in javnih pokojnin za 11%; dvig davkov na alkohol in zdravila; zmanjšanje porodniških nadomestil; dvig davka na dobiček za 5 odstotnih točk.

Luksemburg: Zmanjšanje javnih izdatkov za 370 mio v 2011 in 407 mio evrov v 2012, vključno z nadomestili za potne stroške ter šolstvo; zmanjšanje državnih subvencij gospodarstvu za 10%.

Malta: Zmanjšanje števila zaposlenih v državi upravi za 50%; dvig upokojitvene starosti s 60 na 65 let.

Nizozemska: Načrtovano znižanje javnih izdatkov za 18 mlr. evrov do 2015.

Poljska: Zamrznitev plač v javnem sektorju; zmanjšanje števila zaposlenih v državi upravi za 10%; dvig DDV za 1 odstotno točko.

Portugalska: Zamrznitev plač v državni upravi in zmanjšanje socialnih izdatkov; znižanje najvišjih plač za 5%; 17 državnih podjetij je bilo privatiziranih; dvig DDV za 1 odstotno točko; dvig dohodnine in davka na dobiček za 2 do 5 odstotnih tock; močno znižanje vojaških izdatkov.

Romunija: Načrtovano znižanje plač v javnem sektorju za 25% in pokojnin za 15%; dvig DDV za 5 odstotnih točk.

Slovaška: Dvig DDV za 1 odstotno točko; dodatne trošarine na alkohol in tobak.

Španija: Znižanje javnih izdatkov za 8%, vključno z znižanjem plač v državni upravi za 4%; dvig upokojitvene starosti na 67 let; dvig dohodnine v najvišjih razredih; dvig trošarin na alkohol in tobak za 28%, zmanjšanje izdatkov za infrastrukturo za 30%; delna privatizacija loterije in letaliških uprav.

Švedska: Nobenih dodatnih varčevalnih ukrepov, saj je Švedska v 1990.letih uvedla fiskalno pravilo (omejitev javnih izdatkov).

Velika Britanija: načertovani prihranki v javnih izdatkih v višini 83 mlr. funtov; zmanjšanje števila zaposlenih v državi upravi za 490,000; dvig davka na kapitalske dobičke; dvig upokojitvene starosti na 66 let; dvig DDV za 2.5 odstotnih točk; znižanje javnih izdatkov za 25%.

Do letos se je 16 držav EU odločilo za dvig DDV, še 5 pa jih to načrtuje.

Če povzamem, večina EU držav odločila (1) bodisi za do 3-letno zamrznitev plač ali za 5 do 25-odstotno znižanje plač v javnem sektorju, (2) za linearno odpuščanje v javnem sektorju, (3) za zmanjševanje socialnih transferjev in nadomestil za brezposelnost ter porodiški dopust, (4) za dvig upokojitvene starosti, in (5) za dvig nekaterih davkov na porabo (DDV in trošarine), na porabo energije ter na izpuste CO2.

Primerjava varčevalnih ukrepov med Slovenijo in ostalimi članicami EU torej kaže naslednje. Prvič, da so slovenski rezi v javne izdatke še vedno relativno majhni in da Slovenija za razliko od drugih držav ni zarezala v socialne transferje. Drugič, da so druge države bolj pogumne pri odpuščanju v javnem sektorju. In tretjič, da ima Slovenija glede na druge države še precej manevrskega prostora pri dvigu DDV in trošarin na alkohol, tobak in energijo ter davkov na CO2 izpuste.

Slovenski varčevalni ukrepi torej v primerjavi z ostalimi državami EU nikakor ne pomenijo demontaže socialne države. Bo pa do tega nujno prišlo čez leto ali dve, če varčevanja ne bomo sposobni v majhnih korakih izpeljati sami. Takrat nas bodo v to prisilili od zunaj. In takrat se bomo res morali pogovarjati o demontaži socialne države.

* Izvirno objavljeno v Finance Weekend.

%d bloggers like this: