Dober komentar v Mladini glede neučinkovitosti poskusov oblikovanja operativne alternative sedanji vladi:

Dilema, ali parlamentarna aritmetika ali skupna vsebina, je lažna, za zamenjavo oblasti je pomembno oboje in še kaj. Če sedanja opozicija in nekateri poslanci vladnih strank ne bodo poiskali načina, kako zamenjati vlado, bo Janez Janša na novih volitvah znova favorit. In ker ljudje iščejo politično alternativo, njegovi izzivalci ne bodo stranke, ki so v parlamentu, pač pa se bo vzpostavilo novo politično gibanje. Ta opcija je zelo realna. Kajti če Alenka Bratušek ne bo pozabila na grenke spomine iz časa neuspele kandidature za evropsko komisarko, če bo Marjan Šarec za svoj odstop še vedno krivil zgolj druge, če Tanja Fajon stranke ne bo prenovila in bo SD po načinu instrumentalizacije politike še vedno podobna SDS in če Luka Mesec ne bo pregnal dogmatizma iz lastne stranke in iz samega sebe, potem bo Janša brez težav vladal vsaj do volitev. Tisti, ki ne znajo nagovoriti volivcev in volivk v času, ko se krepi nasprotovanje vladi, bodo morali poiskati nove poklice, veliko razočaranih in razžaljenih ljudi pa novo državo ali pa vsaj kakšno novo politično alternativo. Za to je vedno prostor.

Racionalni razmislek od zunaj pravi naslednje:

Prvič, dogovora o novi koaliciji ne more biti, dokler strankarski veljaki,

1. ne pozabijo na pretekle zamere, svoje ege in osebne aspiracije,
2. ne spoznajo, da predčasne volitve niso opcija (ker sicer ne pridobijo poslancev SMC in DeSUS za novo koalicijo),
3. ne uvidijo, da je treba pozabiti zamere in da je treba ključnim ljudem v SMC in DeSUS zagotoviti najmanj enak status, kot ga imajo sedaj, jim zagotoviti realistične opcije za prihodnost in podpreti / nadaljevati njihove ključne projekte (ta “trgovina” je cena, ki jo je treba plačati za zamenjavo te vlade),
4. se ne dogovorijo o ključnih skupnih projektih namesto forsiranja lastnih parcialnih interesov,
5. se ne dogovorijo o “kodeksu sodelovanja” kot brezrezervnem sodelovanju in podpiranju dogovorjenih projektov drugih koalicijskih partnerjev.

Zdi se, da potrebujejo mediacijo, da se sporazumejo o teh točkah.

Drugič, glede na izkušnje iz 3-mesečnega sestavljanja “Šarčeve” koalicije, operativne neučinkovitosti pretekle vladne koalicije (ki je razpadla iz enakih razlogov, kot zdaj ne more priti do dogovora) in glede na sedanjo neoperativnost v dogovarjanju in iskanju konsenza glede realističnih opcij (trojni minus) resni alternativi Janševi koaliciji zelo slabo kaže. In če bi bila ta sedanja operativna nesposobnost dogovarjanja glede morebitne bodoče koalicije lahko indikator delovanja bodoče vlade (ob še boleči izkušnji s prejšnjo), velja morda to opcijo povsem odpisati. Kljub škodi, ki bi jo Janševa koalicija lahko naredila.

Tretjič, to pa pomeni, da se bo naslednjih volitvah oblikovala nova politična alternativa Janši, ki bo seveda pobrala glasove strankam sedanje leve sredine. Upravičeno glede na prikazano.