Pravna primerjava “našega” in “vladnega” predloga zakona o drugem tiru

Stanko Štrajn

PREDLOG CIVILNE DRUŽBE PREDLOG VLADE
Celovito ureja gradnjo in financiranje proge Koper- Divača kot nadgradnjo veljavnih sistemskih rešitev gradnje in upravljanja grajenega javnega dobra. Ureja določena vprašanja, tako da določa odstopanja od sistemskih predpisov in anulira veljavne načine gradnje, financiranja in upravljanja grajenega javnega dobra.

Natančno določa višino investicijskih sredstev, vire sredstev in vire za odplačilo obveznosti, odgovornost in garancije za izvedbo projekta. Vrednost investicije ni določena, viri sredstev so opredeljeni le kot možni viri, garancije in odgovornosti za izvedbo projekta niso opredeljeni.
Pravni temelj izvedbe projekta je naročilo RS družbi SŽ-Infrastruktura d.o.o., ki je sistemski nosilec gradnje in upravljanja javne železniške infrastrukture. Naročilo je jasno določen civilni posel gospodarskega obligacijskega prava. Pravni temelj je podelitev koncesije za gradnjo in gospodarjenje družbi 2TDK d.o.o. brez javnega razpisa, vsebina koncesije ni določena, tako da ima Vlada bianco pooblastilo za ureditev razmerij s koncesionarjem, kar pomeni nedorečenost obligacijskih razmerij med koncedentom in koncesionarjem.
Določa jasen nadzor Državnega zbora (DZ potrdi investicijski program in finančni načrt) in sodelovanje civilne družbe in nosilcev projekta pri nadzoru izvedbe, kar zagotavlja preprečevanje zlorab proračunskih sredstev. Določa le nadzor Vlade kot skupščine družbe 2TDK in izključuje nadzorno funkcijo Državnega zbora, civilne družbe in drugih nosilcev projekta, kar vse omogoča zlorabo proračunskih sredstev (podobno kot pri TEŠ 6).
Določa uveljavljen model gradnje javnih železnic, kot ga uporablja večina evropskih držav. Določa model gradnje, ki do sedaj še ni bil uporabljen nikjer v Evropi in se v uvodu sklicuje na primere, ki niso primerljivi s predlaganim modelom.
Jasno določa naloge Vlade in prevzemnika naročila za izvedbo projekta v skladu z veljavnimi predpisi vodenja investicij iz javnih sredstev. Eksplicitno določa vodenje investicije v nasprotju z veljavnimi predpisi vodenja investicij na področju javne prometne infrastrukture z javnimi sredstvi.
Določa izvedbo projekta za račun RS in zagotavlja popolno suverenost Slovenije na grajenem javnem dobru v Sloveniji. Določa izvedbo projekta v imenu in za račun družbe 2TDK, prek katere je predvideno financiranje drugih držav in ne zagotavlja suverenosti Slovenije nad grajenim javnim dobrom v Sloveniji.
Opredeljuje izgradnjo dvotirne proge Koper – Divača za vrednost do 950 milijonov evrov (z DDV). Določa izgradnjo zgolj drugega tira (to je enotirne proge Koper – Divača) za vrednost, ki presega 1.200 milijonov evrov in navzgor ni omejena.
Gradnjo, upravljanje in gospodarjenje proge Koper–Divača prenaša na družbo SŽ- Infrastruktura, kot sistemskemu nosilcu gradenj, upravljanja in gospodarjenja z železniškimi progami v RS. Gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom prenaša na 2TDK, upravljanje pa na SŽ-Infrastruktura, čeprav upravljanje in gospodarjenje ni razmejeno.
Jasno določa stvarno-pravna razmerja med RS in SŽ-infrastrukturo v času gradnje in po njej, tako da je RS ves čas in za vedno lastnik s vsemi lastninskimi upravičenji. Določa stavbno pravico na javni nepremičnini in omogoča izvzem grajenega javnega dobra( spodnji in zgornji ustroj železnice in vseh objektov) iz lasti RS za dobo najmanj 45 let, kolikor naj bi trajala koncesija, kar presega normalne dobe koncesijskih razmerij.
Upošteva veljavne predpise s področja javnega naročanja. Uvaja in–house razmerja, ki so izjema v sistemu javnega naročanja, in odstopanja od načela konkurence pri zagotavljanju javnih storitev, kar vse omogoča netransparentno razpolaganje s proračunskim denarjem.
Zagotavlja gospodarno in nadzorovano porabo proračunskega denarja in varovanje javnih interesov Slovenije Omogoča neodgovorno in negospodarno trošenje proračunskega denarja v škodo javnega interesa in v korist in-house investitorja (2TDK) in in–house inženirja (DRI) ter v korist tujih držav (Madžarska) ali tujih javnih ali zasebnih pravnih oseb (madžarski železniški prevozniki).

One response

  1. Manjka še primerjava obeh predlogov zakona na ekonomskem področju. Glede na to, da bosta v parlamentu obravnavana oba predloga, bi bilo to dobro imeti na razpolago.
    Jože, ali lahko pričakujemo, da boš to pripravil?

%d bloggers like this: