2 responses

  1. S tem se, samo glede BS, razpleta le najbolj ZADNJI del kalvarije slovenske finančne krize in vloge BS pri tem. Če ostanemo samo pri BS, katere osrednja naloga je skrb za stabilnost finančnega sistema, potem manjkajo vsaj še jasne besede o vlogi BS pri NASTAJANJU finančne krize povezane z NADZOROM finančne stabilnosti finančnega sistema ob nastajanja presežne zadolženosti in presežnega zadolževanja podjetij v bankah. Pod lupo bi moralo biti nadzorno ravnanje in ukrepanje BS ob “metanju” denarja bank v podjetja v času konjunkture in s tem nastajanja izvorno slovenske podlage za finančno krizo. Ta vidik vpogleda v ravnanje BS bi za prihodnost omogočil najpomembnejše – nauk o kvaliteti NADZORA in o potrebnem PREVENTIVNEM ravnanju BS in vzpostavil tudi morebitno odgovornost.

    Lep pozdrav Igor

  2. Privatizacija 3.

    Upajmo, da bo postopek pred sodiščem razgalil veliko mednarodno (vsaj evropsko) lumparijo, ki jo izvaja svetovni (predvsem nemški) kapital pod krinko sanacije finančne krize.
    Poglejmo kako to gre:
    Najprej Nemčija pod okriljem Evra ustvari v trgovanju z drugimi državami Evrope (predvsem južne) velik trgovski presežek oz. akumulacijo. Nato ta višek denarja posoja preko bančnega sistema manj razvitim državam in za kapitalske naložbe – kupovanje podjetij. Ker pa mora v neposrednih nakupih plačati pošteno-visoko ceno, uporabi naslednjo mahinacijo: najprej na veliko posoja državam preko limita njihove odplačilne sposobnosti, nato zažene vik in krik, da so se države preveč zadolžile in da morajo poplačati dolgove s prodajo premoženja. Da pa se zabriše prava vrednost tega premoženja, se izvede ta operacija preko bančnega sistema podobno kot se je pri nas. Pri tem je ključno, da se oceni bančno premoženje bistveno nižje kot je njegova realna vrednost (pri naši NLB je znašala ta razlika 1,1 mrd eur), nato se tako podcenjeno premoženje prenese na DUTB, ki ga lahko pod ceno prodaja naprej in to istim kupcem, ki bi morali drugače plačati polno ceno, ali pa se kot posredniki pojavijo razni skladi, da vsa mahinacija ne bi bila tako očitna, kot je bila v primeru Heliosa (štirikratna vrednost prodaje v primerjavi z nakupom). Na koncu se še pod ceno proda banke, v katere so davkoplačevalci za pokrivanje umetno ustvarjene luknje zmetali kup denarja.
    Ključni akterji pri tej raboti so naslednji:
    -najprej naivni posojilojemalci, ki se pustijo najprej nategniti pri jemanju kreditov (toliko o poštenosti finančnih trgov) in nato še drugič pri sodelovanju pri takem reševanju. Pri nas so to v glavnem vlade od Janše oziroma Bajuka naprej do danes, ko se še vedno po diktatu Bruslja prodaja NLB.
    – Ključni akter je še Banka Slovenije, ki je najprej dovolila pretirano kreditno ekspanzijo v letih 2005-2008, nato pristala ta tako oblikovanje pretirane bančne luknje, ustvarjene po diktatu nekega uradnička iz Bruslja in na način njenega reševanja preko DUTB
    – sodeluje še slaba banka (DUTB), ki odmaknjeno od strokovne javnosti in po diktatu kupcev brez neke odgovornosti poceni prodaja naše premoženje.
    Še hujši primer kot Slovenija je Grčija, ki sedaj poceni prodaja premoženje. Luka Pirej je v rokaj Kitajev, vsa letališča je kupil nemški Fraport, itd. Še dobro, da je tako polkriminalno delovanje kapitala zasledil in predprečil , vsaj pri Italiji, ki je bila naslednja na sporedu, guverner ECB “super”Mario Draghi, ki je s helikopterskim denarjem preprečil najhujše. Če bi se namreč ta “morilska” finančna politika nemškega finančnega politika Schaubleja nadaljevala, bi to zanesljivo razgnalo Evropsko Unijo.

    Kaj pa to pomeni za nas? Predvsem, da so se razmere na finančnih trgih
    po agresivnem nastopu ECB umirile in ni treba več brezpogojno poslušati nekih finančnih šakalov iz tujine. Preprosto jim je treba pokazati vrata in narediti to, kar sami mislimo, da je za nas najboljše, tudi zaustavitev prodaje NLB letos če je treba in prezračiti DUTB – pokazati vrata dosedanjim akterjem in poslati tja kakega Mencingerja.
    Da bi kaj takega naši politiki vsaj razumeli, pa je utopično pričakovati, zato je to področje zrelo, da ga kakšna civilna iniciativa začne sistematično obdelovati.

    Drago Babič

%d bloggers like this: