V intervjuju za Spiegel Hans-Werner Sinn, direktor Ifo inštituta, v njemu lastnem stilu vehementno zagovarja idejo, da bi izhod iz evro območja blagodejno vplival na Grčijo, Portugalsko, Španijo ter ostale šibke evrske države.
SPIEGEL: Mr. Sinn, Chancellor Angela Merkel feels as though economists have left her in the lurch. She once said that the advice that she receives from economists is “about as diverse as it gets.” Can you see where she is coming from?
Sinn:No.SPIEGEL: Excuse me? Economists have completely different ideas about how the euro can be saved. You suggest, for example, that countries should temporarily leave the euro zone until they have re-established their competitiveness. Others, by contrast, recommend collectivizing debt across the euro zone. How should politicians deal with such contradictory advice?
Sinn: There are differences in the recommended therapies, but fewer divergences in the analysis. There is considerable agreement today on the euro’s defects.
SPIEGEL: But not on how the euro can be saved, or even whether it should be.
Sinn: I hope that it can be fixed. The euro crisis proceeds in phases, and we are always told that there is no alternative to the next phase, because otherwise the euro would crumble. So there was supposedly no alternative when the European Central Bank (ECB) granted its TARGET loans, when it forced the German central bank, the Bundesbank, to purchase sovereign bonds from Southern European countries against its will, and when increasingly larger rescue funds were approved. Now, they are planning to create a banking union to socialize the debts of banks in Southern Europe. The next step will be the introduction of euro bonds …
SPIEGEL: … which the German government vehemently rejects.
Sinn: By the time France is hit by the crisis, as everyone fears will happen, the German government will no longer be able to refuse this demand. This development will ultimately lead to a system that has little in common with a market economy. The ECB and the European Stability Mechanism (ESM), the permanent successor to the current rescue fund, will then direct the flow of capital — with the approval of euro-zone governments — into countries where it no longer wants to go. This will result in growth losses throughout Europe, and money will continue to be thrown out the window in Southern Europe. Furthermore, it will create considerable discord because it makes closely allied countries into creditors and debtors.
SPIEGEL: The alternative that you are pushing for, in which individual countries would withdraw from the monetary union, would cause enormous turmoil: Companies and banks would go bankrupt and Europe could possibly plunge into a deep recession for years to come. Doesn’t that alarm you?
Sinn: I don’t agree with the prognosis. If Greece exited the monetary union, the Greeks would purchase their own goods again, and wealthy Greeks would return to invest. And if Portugal leaves, it will have similar positive experiences. The Ifo Institute has studied some 70 currency devaluations and found that recovery begins after one to two years. We are, of course, also suggesting just a temporary exit. Greece and Portugal have to become 30 to 40 percent less expensive to be competitive again. This is being attempted through excessive austerity measures within the euro zone, but it won’t work. It will drive these countries to the brink of civil war before it succeeds. Temporary exits would very quickly stabilize these countries, create new jobs and free the population from the yoke of the euro.
Celoten intervju lahko preberete tukaj.
Česar Sinn ne pove, je seveda, da bi po izhodu iz evro območja devalvacija denimo za 50% v Grčiji podvojila breme dolga v domači valuti za gospodinjstva in podjetja. In seveda podobno tudi za ostale države. Ne pove tudi tega, da devalvacija Grčiji ne bi pripomogla k povečanju konkurenčnosti njenega izvoza, ker pač izvaža zelo malo proizvodov, bi pa močno podražila uvoz ter vplivala na povečanje inflacije.
Sinn seveda tudi ne pove, da bi izstop GIPS držav (Grčije, Portugalske, Španije in Italije) iz evro območja povzročil globoko in dolgotrajno recesijo v Evropi in v svetu. Po oceni inštituta Prognos, ki sem jo objavil tudi na tem blogu, bi izstop teh štirih držav povzročil za 17 bilijonov evrov škode. V obdobju 2013-2020 bi se BDP tudi v Nemčiji skrčil skupaj kar za 69% BDP iz leta 2013 glede na potencialno dosegljivega, v Franciji pa denimo kar za 154%. V Grčiji, Španiji in Portugalski pa bi bil izpad BDP med 100% in 116%. Prizadete pa bi bile tudi ZDA (izpad za 26% BDP), še bolj pa Kitajska (izpad skoraj 50% BDP).
Slika 1: Kumulativni izpad BDP v obdobju 2013-2020 (kot % BDP v letu 2003)
Vir: Spiegel
Te številke seveda govorijo o tem, da se ni mogoče kar tako igračkati z izjavami glede “blagodejnih učinkov” izstopa držav iz evro območja. Te številke tudi povedo, zakaj so Mednarodni denarni sklad ter ZDA postale tako previdne glede dogajanja v Grčiji in zakaj izvajajo diplomatski pritisk na Evropsko komisijo (ter Nemčijo) naj omili svoje ostre varčevalne zahteve do Grčije, naj ji odobri podaljšanje obdobja fiskalne konsolidacije ter odpiše precejšen del njenega dolga. Odpis dolga je namreč tudi za Nemčijo, kot kaže spodnja slika, bistveno, ampak res bistveno cenejši od izstopa GIPS držav iz evro območja.
Slika 2: Izgube Nemčije zaradi odpisa dolga ter izgube BDP v primeru izstopa držav GIPS (v mlr. eur)
Vir: Spiegel
DAMIJAN blog 
Zakaj že so omenjene številke take, da bi kar zavrgle nek argument? Kar se mene tiče so ravno tako dobre ali slabe kot Sinnove. Da bi lahko rekel ali so dobre ali slabe bi rabil kako mero njihove razprešenosti, kar je nekaj najbolj običajnega pri napovedovanju. Za te Prognosove bi lahko mirno rekel, da imajo standardni odklon med 50 in 100 % BDP. Kar bi pomenilo, da ima z neko pozitivno verjetnostjo lahko celo večina držav koristi od izstopa. Povedano drugače, če Sinnove napovedi ne izstopajo iz intevala zaupanja napovedi inštituta Prognos, potem ni nobenega razloga, da bi jih sploh pojmovali kot različne
Kaj je slabega v podražitvi uvoza? A ni ravno to potrebno, da se plačilno-bilanćni deficit zmanjša? Zakaj se ne bi izvoz pocenil? Kaj je razlog, da jaz ne bi za dopust v Grčiji plačal bistveno manj v evrih, če drahma, ob dejstvu, da je Grčija v globoki recesiji, devalvira za 50%? Če že so kje neto stroški, so drugje.
Všeč mi jeVšeč mi je
Igor, si ziher v to, kaj govoriš? Odklon med 50 in 100 % BDP pri napovedi izpada BDP od izstopu GIPS??? Ne pozabi pogledati metodologije Prognos. Mislim, da sem zadnjič, dal link nanjo). In ne pozabi, da gre za kumulacijo letnih izpadov BDP v obdobju 2013-2020.
Druga stvar, poglej si strukturo izvoza Grčije (poglej moj post https://damijan.org/2012/06/01/argentinski-recept-za-grcijo-morda-ne-bo-uziten/ in tabelo na koncu). Izvoz blaga predstavlja le 11% BDP, izvoz storitev pa 12% BDP. Pri izvozu storitev sta ključna izvoz turističnih storitev in storitev ladijskega prevoza. Zdaj pa dve vprašanji: Koliko več turistov bo prišlo v Grčijo, če bo devalvirana drahma pocenila aranžma za 50% (hkrati ga bo podražila inflacija, medtem ko bodo zaradi argentinskega scenarija po ulicah divjali neredi, letalsko osebje bo štrajkalo itd.)? In drugič, koliko več ladijskih storitev lahko Grčija kratkoročno proda, če pa celotno logistično verigo nadzirajo kupci ali prodajalci blaga, ki tudi določijo, po kateri poti bo blago iz Kitajske prišlo na evropski trg (prek Jadrana ali prek Rotterdama, Antwerpna in Hamburga) in če so ozko grlo kapacitete severnojadranskih pristanišč in železniških povezav proti severu Evrope?
Stvar je bolj kompleksna od preproste matematike. Ampak nisi edini, tudi Krugman je pred časom na svojem blogu naredil podoben hitri sklep s primerjavo Argentine in Grčije.
Všeč mi jeVšeč mi je
Se strinjam z drugim odstavkom zgornjega komentarja. Mimogrede, za primerjavo: Argentina je imela, preden se je uspešno “odlepila” od dolarja, v svojem BDP-ju ~10% izvoza, Grčija pa ga ima ~25%, torej občutno več. Podražitev uvoza je koristna, saj domača proizvodnja nadomešča (pre)drage uvožene dobrine. Povečan izvoz pa obenem zagotavlja tujo valuto, potrebno za nujen uvoz in s tem izogib plačilnobilančni krizi. (http://www.cepr.net/documents/publications/greece-2012-02.pdf)
Všeč mi jeVšeč mi je
“Podražitev uvoza je koristna, saj domača proizvodnja nadomešča (pre)drage uvožene dobrine.”
Bere se sicer logično…ampak bo cena “nadomestne” proizvodnje za dvomilijonski trg precej višja. Pa to lekcijo smo že vzeli menda-ja…
Mene cela sitaucija okoli krize precej spominja na dieto. Ko se žre in pije, čas mineva hitro, nobenih skrbi, zajebancija. Potem pa naenkrat “zrcalce, zrcalce”, da ne rečem zdravniški izvid, surovo poseže v naše pravice. Sledi dieta, ki je pravo nasprotje…čas mineva počasi, vsak dan je primanjkljaj pravic v hladilniku opazen, gre bistveno več energije, napredek je skoraj neopazen. Znanost se je glede deficita dnevnih kcal ustavila pri 500kcal, vse kar je več od tega škodi in kuri “substanco”. Treba se je organizirati, zdisciplinirati…in zanemariti vse dietne kreme, breskvine diete v ženskih revijah, Montignacovo metodo, ločevalno…in podobna jajca, ki ljudem mečejo pesek v oči in jim jemljejo fokus na prvi zakon termodinamike…
Všeč mi jeVšeč mi je
Ja, se bojim, da so ljudje pozabili na jugoslovansko izkušnjo z IMF stand-by aranžmajem iz prve polovice 1980.let (ali pa je sploh niso doživeli), argentinske pa sploh ne poznajo. Lahko je s polno ritjo govoriti o zategovanju pasu “tistim tam spodaj” pod eksistenčni minimum. Ker jih ne vidiš.
Toda če že manjka socialne empatije, pa bi veljalo pogledati negativne eksternalije tega zategovanja pasu njim na nas. Če bodo Grčijo preveč stisnili in prisilili v izstop bo to udarilo ven v obliki povečane nestabilnosti v EU (tudi Slovenija več ne bo mogla refinancirati zapadlih dolgov po previsokih obrestnih merah) ter v obliki globalne gospodarske depresije.
Všeč mi jeVšeč mi je
Jpd, tole moje pisanje ima kaj malo zveze z Izstopom Grčijo, v bistvu približno toliko kot tvoj pogled v polnilo moje riti. Kot nacija bomo definitivno morali zategniti pas, vprašljiv je samo tempo…, ki ga očitno določajo naši financerji. Tu lahko eno rečeva tudi na našo neodvisnost, ko nam neka privatna tuja podjetja z etiketiranjem v obliki številk, črk in kakšnim plusom ali minusom lahko zrušijo katerokoli vlado. Empatija pa je stvar posameznika. Pohvalno, da si dodal botrstvo na blog…upam, da kaj tudi primakneš:). Za razliko od tvojih vplačil v humanitarne namene, bi raje videl odrezke položnic nosilcev ideje solidarnosti…
Jpd, se ti za konec vendale ne zdi, da bi bilo pošteno zblojenemu narodu povedati, da bo treba v vsakem primeru zatisniti pas, oder?
Všeč mi jeVšeč mi je