Ekonomika predsedniške funkcije in mesarsko klanje

Glede predsedniških volitev se nisem nameraval oglašati. Iz zelo preprostega razloga: ker je predsednik države po slovenski ustavi nepomembna institucija, nekakšna slaba zamenjava za razdedinjenega, blagohotnega monarha, ki naj bi sicer služil poenotenju nacije. Dejansko pa jo razdvaja in zato predstavlja predvsem nepotrebno trošenje javnega denarja. Če želimo v tej državi res kaj privarčevati, lahko mirno ukinemo institucijo predsednika države, ker od nje ni nobene koristi, le stroški. S tem sicer ne privarčujemo prav veliko, le 2.7 milijona evrov na leto, vendar pa v petih letih to skupaj s stroški dveh krogov predsedniških volitev znese dobrih 18 milijonov evrov. * Nadaljujte z branjem

Izstop Grčije, devalvacija drahme in … globalni kaos

Glede na lahkotno opletanje nekaterih z nujnim začasnim izstopom Grčije iz evro območja ter še bolj lahkotnim razmišljanjem o blagodejnem učinku devalvacije “nove” grške drahme na grško gospodarstvo spodaj ponovno objavljam (dopolnjen) del posta, ki sem ga sicer objavil 1. junija o primerjavi med argentinskim in grškim bankrotom. Zgodba sploh ni tako preprosta. Nadaljujte z branjem

Spor glede pomoči Grčiji se poglablja

Bilo je za pričakovati, da torkovo maratonsko 12-urno zasedanje finančnih ministrov evro območja (še) ne bo prineslo dogovora glede nadaljnje pomoči Grčiji. Nesoglasja med članicami evro območja so še prevelika, še večja pa med njimi na eni ter IMF na drugi strani. Gre za to ali Grčiji odpisati še večji del dolga ter po kateri obrestni meri ji obrestovati dano pomoč. Nadaljujte z branjem

Botrstvo: Tilen živi brez vode

“Dobro mi gre, zelo dobro, same petke imam, še nobene štirice ni bilo,” je s svojim šolskim uspehom zadovoljen devetletni odličnjak Tilen, ki ga poleg šole zanima veliko stvari, tehnika, ples, šport – dejavnosti, zanj vse bolj nedosegljive: “Ja, na tehniški krožek sem se že vpisal, pa nisem mogel hoditi, ker bi potem zamudil avtobus.” Šolski avtobus namreč pelje domov tiste šolarje, ki nimajo kosila, in ker Tilnova mama kosila ne more več plačevati, Tilen ne more ostati v podaljšanem bivanju:“Če bi imel kosilo, bi lahko hodil na vse, najraje pa na nogomet in košarko.” Nadaljujte z branjem

Plačilna bilanca Slovenije in dolg do tujine

Bine Kordež

Eden ključnih in najbolj pogosto izpostavljenih podatkov o finančnih razmerah v Sloveniji je nedvomno javni dolg. Ta se je od začetka krize, torej v obdobju 2009-2011 več kot podvojil in sicer na 17 milijard evrov ali blizu 50 % letnega bruto družbenega produkta naše države. Takšno gibanje je povzročilo veliko zaskrbljenost tako domače in še bolj tuje finančne javnosti, vneslo nezaupanje v kreditno sposobnost države in nas posledično postavilo ob bok finančno najbolj problematičnih držav Evropske Unije. Nadaljujte z branjem

Sovjetska Atlantida v Kaspijskem morju

Tole se mi je zdelo zanimivo. Nekdanji sovjetski ponos, mesto Neft Dashlari, sestavljeno iz povezanih naftnih ploščadi in 300 km mostov in viadukotv sredi Kaspijskega morja. V najboljših časih je v mestu, kjer so imeli svojo kinodvorano, zelenjavni vrt in park, živelo po 5,000 ljudi. Danes ta naftna ploščad pridela le še majhen del skupne naftne proizvodnje Azerbejdžana, kamor spada. Mesto počasi propada, toda še vedno inspirira filmsko domišljijo, tudi Jamesa Bonda. Nadaljujte z branjem

%d bloggers like this: