Že nekaj let je, odkar so bili AC/DC v bližini. Nazadnje sem jih poslušal pred dvema letoma in pol v Udinah. Dejansko je bilo darilo sinu za rojstni dan. Jaz sem jih sicer poslušal 30 let pred njim, sem bil pa zelo vesel, ker se je “tradicija nadaljevala”. Začel sem z albumom Highway to Hell (1979). To je bil zadnji album, na katerem je pel še Bon Scott. Bon je bil pri AC/DC v letih 1974-1980, po tragični smrti leta 1980 pa ga je zamenjal sedanji pevec Brian Johnson. Meni je od njih še vedno najljubši komad Love hungry man, ki ga AC/DC – ne vem, zakaj – sicer zelo redko igrajo.

Ta video sicer pove veliko o ekstrovertiranosti Bona Scotta, nekako spominja na lifestyle Jima Morrisona. AC/DC so po smrti Bona najeli Briana Johnsona ter na novem albumu Back in Black dve pesmi posvetili Bonu (“Hells Bells” in “Back in Black“).

Sicer pa je Brian Johnson odlično nasledil Bona Scotta in danes si je težko predstavljati Angusa Younga, poskakujočega v šolski uniformi ter s “hudičevskimi” rogovi, brez performanca Briana Johnsona.

AC/DC pred dvajsetimi leti – Thunderstruck: