Poziv k razkritju metodologije in predpostavk stresnih testov slovenskih bank

Slovenija je prva država, v kateri naj bi izvedli stroge obremenitvene teste ključnih bank ter na tej osnovi še makro obremenitveni test celotnega bančnega sektorja. Ti testi bodo podlaga za določitev kapitalskih potreb slovenskih bank, strošek katerih bo v največji meri bremenil slovenske davkoplačevalce.

Rezultati obremenitvenih testov niso odvisni le od kakovosti terjatev poslovnih bank, ampak tudi od uporabljene metodologije in uporabljenih predpostavk. Ključne pri tem so predpostavke o ekstremnem makroekonomskem scenariju, ki mu je potencialno podvržen nacionalni bančni sistem.

Izkušnje s tovrstnimi testi v preteklih letih, tako na ravni posameznih držav kot v panevropskem merilu, kjer ga je izvedla Evropska bančna agencija (EBA), kažejo, da so se te predpostavke med državami močno razlikovale. Ekstremne vrednosti šoka so se tako pri istem makroekonomskem kazalcu med državami razlikovale tudi za tri standardne odklone od dolgoročnega povprečja. To pomeni, da je verjetnost nastopa ekstremnega šoka pri različnih državah predpostavljena zelo različno.

Ob opravljanju makro obremenitvenega testa slovenskega bančnega sistema se v javnosti porajajo številne nejasnosti o uporabljeni metodologiji in predpostavkah ter iz tega izhajajoče špekulacije o trdnosti slovenskega bančnega sistema. Glede na to, da lahko neustrezno (previsoko ali prenizko) ovrednotene vrednosti v predpostavkah odločilno vplivajo na izide obremenitvenih testov, s tem pa na določitev potrebne dokapitalizacije bank, je ključno, da test, ki mu je slovenski bančni sistem podvržen, temelji na enotni, s strani ECB in s strani ekonomske stroke potrjeni metodologiji in predpostavkah. Slednje tako ne morejo biti podvržene zgolj ad hoc presoji in diskreciji izbranega izvajalca stresnega testa.

Stroške izvedbe obremenitvenih testov ter dokapitalizacije bank bomo na koncu plačali davkoplačevalci, ki imamo zato pravico biti seznanjeni z uporabljeno metodologijo in predpostavkami. Morebitne nedoslednosti in napake v postopku imajo lahko znatne posledice za finančni položaj države in s tem za blaginjo njenih državljank in državljanov. Ta postopek zato ne more biti podvržen le ex post strokovni oceni, temveč mora do te možnosti priti ex ante prek predhodnega ovrednotenja metodologije in uporabljenih predpostavk. Informacija o trdnosti bančnega sistema je javno dobro. To je drugi razlog za nujnost javnega razkritja načina o tem, kako je bila ocenjena. In končno, kot kaže dogajanje v zadnjih tednih, negotovost glede rezultatov obremenitvenih testov povečuje negotovost ocen finančne stabilnosti države in s tem še pred objavo destabilizirajoče vpliva na gospodarstvo. Slednje je v nasprotju z osnovnim namenom izvedbe obremenitvenih testov.

Problem javnega razkritja metodologije in predpostavk obremenitvenih testov bančnega sistema se ne tiče zgolj Slovenije, saj bodo skozi podoben postopek naslednje leto šle tudi ostale države članice Evro območja. Zato pozivamo izvajalce, Evrosistem, Evropsko komisijo in Vlado Republike Slovenije k razkritju metodologije in predpostavk obremenitvenih testov slovenskega bančnega sistema še preden bodo objavljeni njihovi rezultati.

.

Ljubljana, 28.10.2013

.

Podpisani do tega trenutka (*):

Andrej Baričič

Jože P. Damijan

Polona Domadenik

Aljoša Feldin

Božo Jašovič

Črt Kostevc

Igor Lončarski

Igor Masten

Mojmir Mrak

Sašo Polanec

Matija Rojec

Marko Simoneti

Milan Vodopivec

Luka Repanšek                 Anton Jukič                      Branko Šušterič

Matjaž Rutar                    Bernard Šrajner                Anton Olaj

Aleš Praprotnik                Matic Novak                     Andrej Mertelj

Milan Bajželj                    Mitja Kovačič                    Blaž Žličar

Bojan Radej                      Marko Štanta                   Rok Kogej

Sandra Damijan               Anka Damijan                   Aljoša Kocen

Črt Jakhel                           Alenka Dimec                    Matic Batagelj

Marjan Mertelj                  Janez Bohinc                     Tatjana Tomič

Rok Gorenjec                    Andraž Bobovnik                Janez Filiplič

Miha Kovač                      Hermina Krt                        Domen Zupan

Mitja Gorec                      Miha Zavodnik                   Jože Šimec

Marko Rinaldo                 Aleksander Kucler             Boštjan Lovšin

Petra Mrgole                    Matej Brezinščak

.

* Poziv je odprt in se mu lahko pridružijo vsi, ki podpirajo njegovo vsebino. Svojo podporo lahko dodate tukaj (z vpisom imena in priimka):



%d bloggers like this: