Slovenija je prva država, v kateri naj bi izvedli stroge obremenitvene teste ključnih bank ter na tej osnovi še makro obremenitveni test celotnega bančnega sektorja. Ti testi bodo podlaga za določitev kapitalskih potreb slovenskih bank, strošek katerih bo v največji meri bremenil slovenske davkoplačevalce.
Rezultati obremenitvenih testov niso odvisni le od kakovosti terjatev poslovnih bank, ampak tudi od uporabljene metodologije in uporabljenih predpostavk. Ključne pri tem so predpostavke o ekstremnem makroekonomskem scenariju, ki mu je potencialno podvržen nacionalni bančni sistem.
Izkušnje s tovrstnimi testi v preteklih letih, tako na ravni posameznih držav kot v panevropskem merilu, kjer ga je izvedla Evropska bančna agencija (EBA), kažejo, da so se te predpostavke med državami močno razlikovale. Ekstremne vrednosti šoka so se tako pri istem makroekonomskem kazalcu med državami razlikovale tudi za tri standardne odklone od dolgoročnega povprečja. To pomeni, da je verjetnost nastopa ekstremnega šoka pri različnih državah predpostavljena zelo različno.
Ob opravljanju makro obremenitvenega testa slovenskega bančnega sistema se v javnosti porajajo številne nejasnosti o uporabljeni metodologiji in predpostavkah ter iz tega izhajajoče špekulacije o trdnosti slovenskega bančnega sistema. Glede na to, da lahko neustrezno (previsoko ali prenizko) ovrednotene vrednosti v predpostavkah odločilno vplivajo na izide obremenitvenih testov, s tem pa na določitev potrebne dokapitalizacije bank, je ključno, da test, ki mu je slovenski bančni sistem podvržen, temelji na enotni, s strani ECB in s strani ekonomske stroke potrjeni metodologiji in predpostavkah. Slednje tako ne morejo biti podvržene zgolj ad hoc presoji in diskreciji izbranega izvajalca stresnega testa.
Stroške izvedbe obremenitvenih testov ter dokapitalizacije bank bomo na koncu plačali davkoplačevalci, ki imamo zato pravico biti seznanjeni z uporabljeno metodologijo in predpostavkami. Morebitne nedoslednosti in napake v postopku imajo lahko znatne posledice za finančni položaj države in s tem za blaginjo njenih državljank in državljanov. Ta postopek zato ne more biti podvržen le ex post strokovni oceni, temveč mora do te možnosti priti ex ante prek predhodnega ovrednotenja metodologije in uporabljenih predpostavk. Informacija o trdnosti bančnega sistema je javno dobro. To je drugi razlog za nujnost javnega razkritja načina o tem, kako je bila ocenjena. In končno, kot kaže dogajanje v zadnjih tednih, negotovost glede rezultatov obremenitvenih testov povečuje negotovost ocen finančne stabilnosti države in s tem še pred objavo destabilizirajoče vpliva na gospodarstvo. Slednje je v nasprotju z osnovnim namenom izvedbe obremenitvenih testov.
Problem javnega razkritja metodologije in predpostavk obremenitvenih testov bančnega sistema se ne tiče zgolj Slovenije, saj bodo skozi podoben postopek naslednje leto šle tudi ostale države članice Evro območja. Zato pozivamo izvajalce, Evrosistem, Evropsko komisijo in Vlado Republike Slovenije k razkritju metodologije in predpostavk obremenitvenih testov slovenskega bančnega sistema še preden bodo objavljeni njihovi rezultati.
.
Ljubljana, 28.10.2013
.
Podpisani do tega trenutka (*):
Andrej Baričič
Jože P. Damijan
Polona Domadenik
Aljoša Feldin
Božo Jašovič
Črt Kostevc
Igor Lončarski
Igor Masten
Mojmir Mrak
Sašo Polanec
Matija Rojec
Marko Simoneti
Milan Vodopivec
Luka Repanšek Anton Jukič Branko Šušterič
Matjaž Rutar Bernard Šrajner Anton Olaj
Aleš Praprotnik Matic Novak Andrej Mertelj
Milan Bajželj Mitja Kovačič Blaž Žličar
Bojan Radej Marko Štanta Rok Kogej
Sandra Damijan Anka Damijan Aljoša Kocen
Črt Jakhel Alenka Dimec Matic Batagelj
Marjan Mertelj Janez Bohinc Tatjana Tomič
Rok Gorenjec Andraž Bobovnik Janez Filiplič
Miha Kovač Hermina Krt Domen Zupan
Mitja Gorec Miha Zavodnik Jože Šimec
Marko Rinaldo Aleksander Kucler Boštjan Lovšin
Petra Mrgole Matej Brezinščak
.
* Poziv je odprt in se mu lahko pridružijo vsi, ki podpirajo njegovo vsebino. Svojo podporo lahko dodate tukaj (z vpisom imena in priimka):
